Izberimo pravšnji čas za montažo

Vhodna vrata so eden najpomembnejših elementov celotnega objekta, njegova osebna izkaznica, zato morajo biti natančno izdelana in dimenzijsko stabilna. To pomeni, da se morajo odpirati in zapirati brez težav tudi takrat, ko so izpostavljena velikim vremenskim obremenitvam. Sestavljena so iz vratnega okvirja (podboja), praga, nasadila (tečaja), vratnega krila, okovja (kljuke in ključavnice), glede na način odpiranja pa poznamo enokrilna, dvokrilna in celo večkrilna vrata.

Če smo se odločili za zamenjavo starih, dotrajanih vhodnih vrat, Boštjan Karner, tehnični direktor v podjetju Dural iz Slovenj Gradca, priporoča, da od dobavitelja zahtevamo čim več informacij in nasvetov o najprimernejšem postopku demontaže in montaže. »Po pogostosti uporabe so vhodna vrata precej bolj obremenjena kot denimo okna. Zato je izredno pomembna strokovnost, predvsem pa izkušnje monterjev, ki vrata vgrajujejo.«

Glede na vrsto starih vrat in starost objekta je treba najprej izbrati način demontaže, da bodo nastale čim manjše poškodbe na špaleti oziroma na zidu. »Takšne poškodbe veliko dobaviteljev sanira s plastičnimi prekrivnimi letvicami, kar je sicer zelo poceni rešitev, z estetskega vidika pa ni najboljša,« pravi Karner. Rešitev, ki jo priporoča, je sanacija poškodb z mavčnimi ploščami, ki je sicer nekoliko dražja, vendar je končni videz veliko boljši.

Na splošno velja, da je treba zamenjati tako podboj kot vratno krilo, kar je po mnenju strokovnjakov v praksi veliko bolje zaradi zagotavljanja stabilnosti vrat. V nasprotju z notranjimi vrati imamo pri vhodnih samo okvirni podboj, ki je podoben okenskemu. Togost v spodnjem delu omogoča kovinski prag, ki nadomesti spodnji prečnik podboja. Seveda pa je vedno mogoče zamenjati le vratno krilo, pri čemer mora biti novo krilo prilagojeno staremu podboju. Stari leseni podboj, ki mora biti čvrst, lahko na primer ostane vgrajen, mojstri pa ga »preoblečejo« s posebnim podbojem iz PVC. Aleš Šnabl iz podjetja Satler okna in vrata iz Slovenskih Konjic priporoča ta sistem predvsem na objektih, kjer bi odstranitev starih vrat povzročila večje poškodbe.

Čim manjše toplotne izgube

Tako kot pri oknih moramo tudi pri vhodnih vratih paziti na čim manjše toplotne izgube. Dobro toplotno in tudi zvočno izolacijo zagotavljajo tehnološko izpopolnjeni večkomorni profili. »V vratne profile morajo biti vgrajena izolacijska stekla in polnila s faktorjem toplotne izolativnosti najmanj U=1,10 W/m2K,« razlaga Karner.

Da bi ohranili toplotne razmere v notranjih prostorih in preprečili prepih, je pod vrati priporočljivo narediti tako imenovane pripire. To je višinska razlika dveh enakih ali različnih tlakov oziroma talnih oblog med višjim zunanjim in nižjim notranjim prostorom. Med notranjimi prostori, v katerih je temperatura enaka ali približno enaka, pripire niso potrebne – razen med prostori z različnimi tlaki, denimo med predsobo in kopalnico. Pripire pa so priporočljive pri vhodnih vratih (tudi v večstanovanjskih stavbah).

Kar zadeva toplotno izolativnost, so po besedah Aleša Šnabla za vhodna vrata najbolj primerni plastika, les in aluminij, in sicer v tem vrstnem redu. »Za vhodna vrata iz PVC niso primerne temne barve, še zlasti če so izpostavljena sončnim žarkom. Takrat se namreč lahko zaradi raztezanja materiala pod vplivom toplote pojavijo težave pri odpiranju.« Za boljšo toplotno izolacijo vrat iz PVC so na voljo posebne jeklene ojačitve s prekinjenim toplotnim mostom in dodatno polnjene s peno, ki se vstavijo v profile iz PVC. »Sama toplotna prevodnost profilov se tako izboljša za 0,1 W/m2K,« zagotavlja Šnabl.

Krilo zunanjih vhodnih vrat je po konstrukciji lahko okvirno, kar pomeni, da so vanj vstavljena polnila (masivna, steklena), lahko pa je ploskovno, torej gladko oziroma tako imenovano »sendvič« krilo. Polnila vrat so lahko v celoti masivna, iz vodoodpornih lesnih plošč, uporabljajo pa se tudi umetni izolativni materiali, denimo ekspandirani in ekstrudirani polistiren. Steklena polnila, ki jih uporabljajo za vhodna vrata, so po lastnostih enaka okenskim zasteklitvam, le da za vrata pogosto uporabljajo druge oblike stekel (peskana, strukturna).

Kako dobro bodo vhodna vrata zadrževala zunaj mraz ali vročino, je odvisno tudi od same vgradnje. Da bi zagotovili optimalno tesnjenje med vrati in zidom, moramo imeti z notranje strani trajno elastičen kit, zunaj tako imenovani predkomprimirani trak, v sredini pa izolacijo. Trislojna montaža preprečuje vdor kondenzata v zid in zmanjšuje izgubo toplotne energije.

Varnost in zaščita

Okovje za vhodna vrata, torej kljuke, ključavnice, nasadila, kukala, samozapirala in podobno, je zaradi teže krila in protivlomnih zahtev masivnejše kot za notranja vrata, ključavnice so tri- ali pettočkovne z različnimi izvedbami radialnega ali aksialnega zaklepanja. Cilindrični vložek, varnostna veriga, prečna zapora, dodatna ključavnica in še kaj sicer povečajo varnost, vendar le, če so nameščeni na kakovostna vrata. Kakovostni varnostni elementi ne bodo zadržali vlomilcev, če bodo pod silo popustila sama vrata, pravi Bruno Komac, glavni direktor podjetja Liko Vrhnika. Najboljša rešitev v starejših hišah ali stanovanjih je zamenjava starih vhodnih vrat s protivlomnimi, ki so najbolj učinkovit način preprečevanja vlomov.

Boštjan Karner za boljšo protivlomno zaščito priporoča vrata s polnilom v krilu, ki potencialnemu vlomilcu kar najbolj oteži, če že ne prepreči prehod v notranje prostore hiše ali stanovanja. To pomeni, da so polnila čim bolj predeljena z vmesnimi stebrički, ki so v sredini ojačani z jeklenimi profili. Vgrajeni morajo biti protivlomni tečaji, ki onemogočajo dviganje vratnega krila pri zaprtih vratih.

Za bolj izpostavljena vrata priporoča namesto klasične večtočkovne varnostne ključavnice vgradnjo varnostne ključavnice z zapiralnimi kavlji, ki zagotavljajo večjo varnost oziroma zaščito pred vlomom. Poleg standardnega cilindričnega vložka in navadnih vratnih kljuk je dobro izbrati varnostno kljuko in cilinder, ki vlomilcu močno otežita delo.

»Vhodna vrata so samostojen funkcionalni in estetski element vsakega objekta, poleg tega mu dajejo poseben pečat,« razlaga Aleš Šnabl. Ne glede na material po njegovih besedah velja, da morajo vhodna vrata zagotavljati stabilnost in predvsem varnost. Za nekatere modele vhodnih vrat iz PVC so denimo značilne med seboj povezane jeklene ojačitve, debele tri milimetre, ki jim zagotavljajo stabilnost, funkcionalnost in trajnost. Krilo je vpeto na podboj z masivnimi, tridimenzionalno nastavljivimi tečaji. Varnostna ključavnica z večkratnim zapiranjem zagotavlja varnost, na voljo pa je tudi oprema z dodatnim električnim odpiranjem, s samozapirali, tolkali, ročaji …

Krivljenje notranjih vrat lahko preprečimo

»Izbiramo lahko med enokrilnimi, dvokrilnimi drsnimi ali nihajnimi notranjimi vrati. Pri izbiri moramo med drugim upoštevati slog opremljanja celotnega objekta oziroma posameznega prostora,« pravi Bruno Komac. Ko govorimo o materialu, je najbolj razširjena ponudba pri furniranih in masivnih vratih, ki so lahko iz smrekovega, javorovega, češnjevega, jesenovega, orehovega, hrastovega, bukovega ali kakšnega drugega, lahko tudi bolj eksotičnega lesa. Lahko so gladka, stilna, rustikalna ali kombinirana s različnimi vrstami stekla.

Če nas moti hrup, ki prihaja od zunanjih prostorov, lahko izberemo vrata z dodatno zvočno izolacijo, pri katerih je sredina okvirja zapolnjena s posebno protihrupno ploščo. Že v fazi gradnje je dobro razmisliti, ali boste morda potrebovali vrata z nadsvetlobo, saj bo temu treba prilagoditi konstrukcijo podboja.

Pri vgradnji pomembna zračna vlažnost

Večjim težavam zaradi krivljenja se lahko izognemo. Pred vgradnjo novih notranjih vrat mora biti prostor ustrezno pripravljen: med drugim mora biti v njem ravno prav vlage, zidovi, keramika in opleski morajo biti dokončani in osušeni, talne obloge položene in polakirane. »Najpogostejša napaka pri novogradnjah, ki neposredno vpliva na stabilnost vratnih kril, je, da se vrata vgrajujejo v prostore, ki ne ustrezajo naštetim zahtevam. Pogosto pa sicer v danem trenutku ustrezajo tem zahtevam, a je vse zaman, če se potem prostor zapre in se vrata v njem dobesedno 'kuhajo', logična posledica tega pa je krivljenje,« opozarja Bruno Komac. Če že moramo vgraditi vrata v neustreznih razmerah, potem naj ostanejo odprta. »V tem primeru tudi ne smemo takoj ogrevati prostorov. Vrata naj bodo v neogrevanem prostoru dva do tri tedne odprta, da se vzpostavi ravnovesje vlage, šele nato začnemo ogrevati.«

Pri vgradnji notranjih vrat je treba upoštevati nekaj pravil, da se vrata brezhibno zapirajo in dobro tesnijo. Dimenzije zidne odprtine morajo denimo dopuščati nemoteno vgradnjo vrat. Zidna odprtina mora biti torej z obeh navpičnih in z zgornje prečne smeri za centimeter večja od mere podboja. Vgradno polje omogoča, da mojstri postavijo vrata v odprtino vertikalno pod kotom 90 stopinj, kjer podboj fiksirajo in zatemnijo.

V glavnem prevladujejo suhomontažni podboji, ki jih lahko zamenjamo z novimi brez večjih zidarskih posegov. Vgradnja mokromontažnih podbojev, pri katerih potrebujemo pomoč zidarja, so redki. Najpogosteje pridejo v poštev pri novogradnjah oziroma takrat, ko talna obloga še ni položena na estrih. Mokromontažni podboj namreč stoji na estrihu, talna obloga pa je položena do njega, medtem ko suhomontažni podboj stoji na talni oblogi. Če torej vgrajujemo mokromontažni podboj, mora biti ta daljši, saj pod njim ni talne obloge. Montaža je zahtevnejša, saj je treba novi podboj prilagajati obstoječim detajlom. Vse skupaj bo ceneje in preprosteje, če se odločimop za izvedbo s podlaganjem podboja s trdim lesom.

Talne obloge pred montažo vratnih podbojev

Če smo se odločili za nakup protipožarnih vrat, bodo takšni tudi podboji. Talne obloge (keramika, parket, laminat …) morajo biti položene pred montažo podbojev, vendar pri vratnih odprtinah brez zaključnih letev.

Kakovost vgradnje vrat je odvisna od točnih izmer zidarskih odprtin. Debelina zidu je odvisna od osnovne debeline opeke, ometa, izravnave in opleska oziroma armiranobetonske konstrukcije ali suhomontažnega načina izvedbe notranjih sten. Če so stene v našem stanovanju suhomontažne (mavčnokartonske) s kovinsko ali leseno podkonstrukcijo, debelina zidu praviloma ne odstopa, lahko pa je drugačen naklon zidu. Če je omet na steni zidne odprtine, v katero nameravamo vgraditi vrata, nanesen neenakomerno, bomo imeli pri vgradnji vrat težave. Zid je namreč valovit, naklon stene je drugačen, debelina zidu oziroma širina obeh špalet pa je različna. Po vgradnji vrat v takšno odprtino se bodo pojavile reže med okrasno oblogo in steno. Neravnine je treba zato pred vgradnjo vrat zravnati – vsako neravnino do pol centimetra še lahko zakrijemo z akrilnim kitom.

Težave nam lahko povzročajo tudi neravna tla, zaradi katerih lahko podboj »sedi« na različnih višinskih točkah. Če so tla od ene špalete do druge nagnjena, se nagiba tudi podboj. Ena rešitev je enostransko krajšanje pokončnika podboja, po potrebi pa je treba odžagati tudi spodnji rob vratnega krila.
 

Delo in dom, 17. oktober 2007