Hiše prihodnosti: Prva aktivna hiša za poskusno bivanje

Moja hiša prihodnosti, kakor so jo poimenovali (arhitekturna zasnova je delo biroja KošorokGartner), je namenjena vsem, ki jih zanima, kakšno je bivanje v energijsko učinkovitih montažnih hišah, kako deluje sistem prezračevanja, kaj vse uporabniku olajšajo pametne inštalacije in podobno. Grajena je s konstrukcijskim sistemom Lumar Pasiv, njena odlika pa je raba primarne energije za ogrevanje do 10 kWh/m2a. Leseni I-nosilci nosilne konstrukcije so izolirani z vpihano celulozno izolacijo, kar zagotavlja dobro toplotno stabilnost in s tem prijetnejšo bivalno klimo vse leto. S celulozo je izolirana tudi strešna konstrukcija. Na zunanji strani je kot fasadna izolacija uporabljena lesnovlaknena fasadna plošča v skupni debelini 60 mm.

Vgrajeno stavbno pohištvo iz lesa z zunanjo aluminijasto oblogo ustreza standardom energijsko učinkovite gradnje; trislojna zasteklitev v kombinaciji s posebnim premazom z dodatnim belim steklom zagotavlja boljši prehod sončnega sevanja skozi steklo, pravijo v podjetju. Leseno jedro strešnih oken je oblito s poliuretanom, zato ne potrebujejo vzdrževanja, trislojna zasteklitev iz zunanjega kaljenega stekla pa ima tudi premaz s samočistilnim učinkom. Strešna okna so opremljena z dežnim tipalom, na fasadnih oknih, orientiranih na jug, pa so vgrajena zunanja in notranja senčila s sistemom za uravnavanje notranje klime. Z nadzorovanim odpiranjem oken v pritličju in strešnih oken v mansardi, s katerim bo nastal naravni vlek zraka v prostorih, bo omogočeno nočno pohlajevanje objekta v poletnih mesecih.

Osnovna naprava za generacijo toplote in hladu je sicer toplotna črpalka zrak/voda. Na južni strani strehe so vgrajeni sprejem­niki sončne energije, ki ob ogrevanju tople sanitarne vode podpirajo tudi sistem nizkotemperaturnega stenskega, talnega in stropnega ogrevanja za celotno hišo. Z velikopovršinskimi sistemi ogrevanja namreč dosegamo nizke temperature predtoka, znotraj katerega obratujejo najbolj gospodarne in do okolja prijazne naprave za proizvajanje toplote, pojasnjujejo v podjetju. Za stalen dotok svežega zraka v vseh prostorih skrbi sistem prezračevanja z rekuperacijo toplote, njegovo optimalno delovanje pa zagotavljajo pametne inštalacije.

Na strehi hiše je nameščenih 21 fotovoltaičnih modulov moči 240 W. Sončna elektrarna z nazivno močjo 5,04 kW naj bi na leto proizvedla 5515 kWh električne energije, kar zadošča za porabo približno 1,6 povprečnega slovenskega gospodinjstva. Če bi vso proizvedeno električno energijo shranili v akumulatorje, bi bila hiša z vidika rabe elekt­rične energije samozadostna. Prihranek izpustov ogljikovega dioksida v letu dni, izračunan po metodologiji Centra za energetsko učinkovitost pri Inštitutu Jožef Stefan, bo 2760 kilogramov.