Pasivna hiša Marka Potrča in Lili Žagar: Dom ob gozdu in potoku

20. 5. 2019 | Besedilo: Julijana Bavčar | Fotografije: Klavdija Žitnik in arhiv lastnika

montažna gradnja, Lumar, montažna hiša, Marko potrč, Lili Žagar, novogradnje

Televizijska voditelja Marko Potrč in Lili Žagar sta za družinski dom na mariborskem koncu izbrala montažno pasivno hišo, ki jo je postavil Lumar. Z Markom smo se pogovarjali o tem, kako so njune želje in predstave o domu dobivale konkretno obliko, kakšen je bil proces odločanja in kaj bi naredila drugače z današnjimi izkušnjami, ko je hiša ob gozdu in potoku že več kot štiri leta in pol dom njune družine.

!!galerija!!

Kateri kriteriji so bili najpomembnejši, ko ste se odločali o družinski hiši? So bile kakšne značilnosti, ki se jim niste nameravali odpovedati?

Želela sva si hišo, ki nam bo dajala občutek, da je naš dom: to pomeni, da bo topla, odprta in svetla. Poleg tega sva si želela čim bolj naravne materiale, hišo, ki je do narave prijazna in ki tudi ustreza okolju, v katerem živimo. Če se izrazim po domače, da vanj »paše«. Ko sva ta pričakovanja zapisala, se je v njihovem stičišču izrisala pasivna hiša.

Ste o pasivni hiši prej že veliko vedeli?

Imela sva dovolj informacij o njenih značilnostih, da je bila takšna gradnja ena od možnosti. Ko sva se začela konkretno odločati o hiši, sem o pasivni gradnji veliko bral in podatke primerjal z drugimi načini gradnje. Ko sem spoznal vse njene prednosti, o pravilnosti odločitve ni bilo niti sekunde dvoma.

Je bila montažna hiša v igri že od samega začetka ali ste razmišljali tudi o klasično zidani?

Zidano sva že v začetku potisnila nekoliko na stran, ker se nam je s hišo na zemljišču, kjer sem odraščal in kjer je domačija mojega očeta vse od leta 1953, precej mudilo, montažna gradnja pa je bistveno hitrejša. Zidana hiša se v najinem razmišljanju ni več pojav­ljala od takrat, ko sva za tri dni preizkusila bivanje v Lumarjevi testni hiši v Dragočajni. Res se občuti razlika med zadrževanjem v takšni montažni hiši, opremljeni s prezračevanjem z rekuperacijo, pohlajevanjem in drugimi sistemi, in stavbo, ki tega nima. Dokler tega ne občutiš, ne veš, da gre za dva različna svetova … Takrat sem prvič zaznal razliko, ki jo zdaj, ko v takšni hiši živimo, v obratni smeri opazim, kadar smo kje na počitnicah.

Kako opazite razliko?

Podatki o hiši
Tip hiše: Lumar Primus iEDTION Individual
Velikost hiše: 144 m²
Tip gradnje: montažna gradnja
Tip konstrukcije: prvi slovenski certificirani pasivni konstrukcijski sistem Lumar Pasiv Eko
Energijski razred: pod 10 kWh/m² a (pasivna hiša, ki ustreza današnjim standardom skoraj ničenergijske hiše, sNES)
Toplotna črpalka: Termotehnika zemlja/voda TČK SV3/4 BE2
Prezračevalni sistem z rekuperatorjem: Paul Novus tip 300

Naša domača stena pozimi ni hladilnik in poleti ni radiator. To pomeni, da poleti sonce zunanje stene ne pregreva in ta ne oddaja nezaželene toplote, pozimi nas pa ne hladi, saj je sestava montažne stene namenjena prav tovrstni toplotni zaščiti. Druga stvar je prezračevanje z rekuperacijo, brez katere si ne predstavljam več doma. Oskrbo s svežim zrakom ves čas lahko najbolje ilustriram z razmerami v spalnici, ko prideta k nama spat še oba otroka. Ko ponoči zapustim prostor in se vanj vrnem, ne zaznam vonja po podihanem zraku, ki je v navadnih hišah pri spalnicah z zaprtimi okni običajen pojav. Pohvaliti moram tudi mikroklimo poleti, čeprav nimamo klimatske naprave, pri kateri bi moral ves čas nadzorovati, da sta otroka zunaj hladnega piša. Uredili pa smo pohlajevanje s toplotno črpalko, ki hladi tekočino v ceveh, pozimi namenjenih talnemu ogrevanju. Temperatura je tako v vseh delih prostora enakomerna.

Kaj pa zmotne predstave o zračenju z rekuperacijo v pasivnih hišah? Imate poleti odprta vrata na teraso, odpirate okna?

Imamo. Odpiranje oken in vrat se s prezračevalnim sistemom ne izključuje. Tudi meni je prijetno odpreti okna in slišati ptice v gozdu okoli nas. Prednost pa je, da za svež zrak odpiranje ni potrebno, saj ga prezračevalni sistem dovaja ves čas. Poleg tega pozimi recimo ne izgubljamo toplote, kakor se zgodi pri odpiranju oken.

Ste po odločitvi za montažno hišo primerjali ponudbo različnih izvajalcev?

Seveda sem, saj gre za življenjske odločitve. Na koncu so pretehtali resda moji osebni občutki glede kakovosti, detajlov izvedbe in arhitekture, ki je bila pri Lumarju najbliže mojim predstavam o tem, kakšen naj bo videti naš dom.

Za kakšno arhitekturo ste se odločili?

Najprej moram poudariti, da sem na kos zemlje, na katerem smo jo postavili, zelo navezan. Parcelna meja je odprta, za hišo je gozd, pred nami potok in okolica ponuja čudovite poglede. Z besedami, da sva si s part­nerico želela hišo, ki bi se skladala z našim okoljem, nisem imel v mislih tradicionalne oblike stanovanjskih hiš – normalno je, da je okus tudi generacijsko pogojen – nisva pa hotela ekstravagantnosti ne v eno ne v drug smer. Všeč pa so nama bile mat črne plošče Esal na strehi in v zgornjem delu fasade in veliko lesa, ki je druga dominanta zunanje podobe. Leseni so balkoni, vrtna lopa z garažo … Les ne le obožujem, zdi se mi, da ga doživljam kot del našega naravnega okolja. Mislim, da dobi stavba z njim poseben značaj. Zunanji leseni deli iz sibirskega macesna, ki so pred vremenskimi vplivi zaščiteni z oljenjem, so doslej le minimalno spremenili barvo.

Ste izbrali tipski projekt gradnje, ga prilagodili ali je zasnova nastala po vaših željah?

Všeč so nama bile rešitve toliko različnih tipskih projektov, da lahko rečem, da je v sodelovanju z Lumarjevim arhitektom Miho Završnikom hiša v dobršnem delu nastala po najinih željah. Te so zadevale tako zunanjost hiše, razporeditev in velikost prostorov, funkcionalnost po potrebah naše družine kot materiale. Zaradi odprtih pogledov lokacije smo se odločili za velike panoramske stene na jugovzhod­ni strani hiše, da imamo v dnevnem bivalnem delu pritličja občutek, kot da smo zunaj. Poleg združenega bivalno-jedilniško-kuhinjskega prostora so v tej etaži še stranišče, delovni kabinet in utiliti s toplotno črpalko, rekuperatorjem prezračevalnega sistema ter pralnim in sušilnim strojem. Vztrajala sva tudi pri precej velikem hodniku, ki omogoča, da se lahko vsi štirje hkrati obuvamo in oblačimo brez drenjanja in da imamo dovolj garderobnega prostora. V zgornjem delu hiše sta poleg spalnih prostorov še kopalnici. To nanese 144 kvadratnih metrov bivalnih prostorov. K hiši sta priključena tudi na eni strani odprti nadstrešek za avtomobila in vrtna lopa.

Se rekuperator in toplotna črpalka iz utilitija ne slišita?

Notranje enote toplotne črpalke zemlja/zrak, za katero imamo zunaj na travniku na več kot 300 kvadratnih metrih položen zemeljski kolektor, in rekuperatorja, če prezračevanje deluje s povprečno močjo, ne slišimo, rekuperator je slišati le, če je npr. zaradi velike kuharije treba prezračevanje preklopiti na najvišjo stopnjo. A to je samo nekaj minut, kolikor potrebujemo povečano moč, da se odvede zrak z vonjem po kuhanju.

S katerimi sistemi je opremljena hiša? Imate poleg zračenja z rekuperacijo toplote ter ogrevalnega sistema in pohlajevanja s toplotno črpalko tudi pametne inštalacije, čistilno napravo, zbiralnik deževnice in napeljavo zanjo?

Za pametne napeljave se nisem odločil, saj bi to pomenilo veliko dodatnega ožičenja, če pa se bo pri kakšnem sistemu pokazala potreba po pametnem krmiljenju, bo zadostovala brezžična rešitev. Ker živimo na območju brez kanalizacijskega omrežja, imamo malo biološko čistilno napravo (betonsko različico), ki štiri leta in pol deluje brez vsakršnih težav, za zbiralnik deževnice in vzporedno napeljavo zanjo pa se nismo odločili. Razumljivo, da je bilo treba pri odločitvah upoštevati tudi finančne omejitve.

Kolikšen je povprečen strošek za ogrevanje prostorov in tople vode?

Zelo natančno lahko povem, da smo v letu 2017 za to porabili nekaj manj kot 170 evrov – to je celoletni, ne mesečni strošek za elek­triko, ki jo potrebuje toplotna črpalka za svoje delovanje. Marsikomu se zdi ta podatek neresničen, resnici na ljubo sem nekoliko višjo številko pričakoval tudi sam. Stroški za ogrevanje so eden od dokazov, da se sicer nekoliko dražja naložba v montažno pasivno hišo še kako obrestuje.

Kaj bi po zdajšnjih izkušnjah pri hiši naredili drugače?

Nasploh imamo natančno takšen dom, kot smo si ga želeli in kot ga potrebujemo. Brez pretiravanja smo zaljubljeni v ta naš domek! Kdo bo morda rekel, da imamo le 144 kvadratov. A za nas je to več kot dovolj. Na misel mi pridejo zgolj tri stvari, ki bi jih naredil drugače, če bi imel za to seveda denar. Ta zmeraj postavlja meje. Denimo namesto belo ometanega spodnjega dela hiše bi za fasado izbral dražje vlaknocementne plošče, ki bi jih bilo preprosteje čistiti. Ker živimo v bližini gozda, je fasada pogosto zatočišče pajkov in pajčevine. To pa je s hrapavega ometa precej težko očistiti. Verjetno pa bi ob malce boljši finančni zmožnosti načrtoval tudi večji utiliti, da bi bil v njem prostor še za likalnico. Morda bi k dodatnemu prihranku energije prispevalo tudi, da bi cevno napeljavo za pohlajevanje napeljali še v strop, čeprav je že zdaj strošek za porab­ljeno energijo res nizek.

Povedali ste, kako ste se angažirali pri konkretnih odločitvah. V katerih fazah gradnje pa ste za delo poprijeli tudi sami?

Zelo veliko sem se ukvarjal z zemeljskimi deli na parceli, tudi vrtna lopa in avtomobilski nadstrešek sta večinoma moje delo. Priznati pa moram, da brez velike pomoči, izkušenj, nasvetov in spodbude mojega očeta v hiši ne bi živeli tako, kot lahko živimo zdaj. Z očetom sva veliko stvari naredila skupaj, marsikaj pa je naredil on sam.

Katera faza ali zaplet sta vas stala največ živcev?

Delo pri družinski hiši bi primerjal s part­nersko zvezo. Pridejo trenutki, ki ti požrejo ogromno živcev, na koncu pa se vse dobro izteče. Projekt dom je kompleksen projekt z veliko različnimi področji, ki si lahko pridejo kdaj navzkriž, a za vse naposled najdeš zadovoljivo rešitev. Pri urejanju interierja smo sodelovali z Gaser arhitekti, katerih pristop nama je s partnerico najbolj ustrezal. Vsem, ki si nameravajo urejati dom ali poslovni prostor, svetujem, naj si poiščejo arhitekta za notranjo ureditev. Strošek, da izdela idejno zasnovo, je nizek; smernice, ki jih oblikuje na podlagi tvojih želja, so nenadomestljive. Kljub temu da si danes marsikdo predstavlja, da ima smisel za urejanje interierja, je pogled strokovnjaka drugačen. Tudi sam sem bil »pameten« in ponekod kljub drugačnim priporočilom vztrajal pri svojih zamislih, a se je prej ali slej pokazalo, da v prostoru nekaj »ne štima«, in smo na koncu pristali pri arhitektovem predlogu.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE