Slovenj Gradec krasi leseni slovensko-japonski paviljon

Paviljon je od temeljev do lesene konstrukcije zasnovan kot premična, razstavljiva in modularna zgradba. Ustvarjalci so navdih črpali v tradicionalni japonski in slovenski leseni arhitekturi, gradnja pa je prilagojena sodobnosti. »Paviljon je zgrajen iz tehnološkega lesa, 18 milimetrov debelih lepljenih brezovih plošč. Vidni del plošč je zaradi zaščite pred vremenskimi vplivi premazan z lanenim oljem, spodnji del, ki pa ni viden, pa s silvanolinom – zaščitnim sredstvom proti žuželkam in plesni. Ker se bo paviljon uporabljal kot učni pripomoček Srednje šole Slovenj Gradec in Muta, ga bodo dijaki enkrat v letu premazali z lanenim oljem in tako zaščitili pred vremenskimi vplivi,« je pojasnil Vid de Gleria s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani.

Paviljon je trenutno odprt, konec oktobra pa ga bodo zaprli z drsnimi in vrtljivimi pol prosojnimi stenami. »Ko bo zaprt ga bo moč uporabljati tudi v hladnejših dneh. Zamišljeno je, da ima paviljon dve podobi. Zimsko in poletno. Pozimi se mu »nadene« plašč iz sten, poleti se te stene enostavno stakne in skladišči. Karakter paviljona se tako prilagaja letnemu času primerno,« je dodal de Gleria.

V opisu paviljona je bilo med drugim navedeno, da bi konstrukcija lahko predstavljala tudi rešitev nastanitvenega problema za družine ali begunce. Vid  de Gleria je potrdil, da ima projekt družbeno koristno konotacijo. »Vse se je začelo leta 2011, ko je Japonsko stresel potres, obalo pa zalil cunami. Japonska vlada je prosila univerze naj vsaka na svojem področju priskoči na pomoč. V laboratoriju prof. Hirota Kobajašija iz Univerze Keio so pričeli s projektom »veneer house« (nekakšna hiša iz lepljene plošče, op. De Glerie). Od takrat so po svetu postavili že okoli 10 takšnih projektov,« je opisal. Pri oblikovanju so razmišljali, kako bi gradnjo hiš lahko poenostavili. »Z rabo napredne CNC tehnologije, delom v delavnici, modularna zasnova - vse to je ključ, kako bi se lahko gradilo v prihodnosti. S tem bi znižali strošek gradnje ter lažje nadzorovali končen izdelek. Paviljon ta trenutek ni primeren za prenos v stanovanjsko gradnjo. Uporabna je njegova tehnologija in način izgradnje,« je še dodal. Paviljon je kot nekakšna velika 3D sestavljanka, ki bi jo z malo spretnosti lahko postavil vsak.

Cilj projekta je bil povezovanje in deljenje znanja med študenti in dijaki, učitelji in profesorji, stroko in gospodarstvom. Med gradnjo so se vsi naučili ekipnega dela in komunikacije. »Naučili smo se, da imamo izredno veliko podjetij, ki so in upam, da še bodo razumeli ta projekt. Brez donatorjev iz gospodarstva nam ne bi uspelo zgraditi tega objekta. Največja dodana vrednost za dijake je, da smo na njihovem domačem pragu zgradili v izvedbi 1:1 visoko tehnološki lesen izdelek, ki se spogleduje z slovensko in japonsko tradicijo gradnje v lesu. Znanje, ki so ga dijaki in študenti pridobili pri šolanju, so lahko uporabili pri načrtovanju, izdelovanju in gradnji paviljona. V Sloveniji imamo veliko znanja o lesu, ki še čaka da se uporabi v pravilne namene. Paviljon je priložnost za nas vse, da se zbudimo in začnemo z delom,« je še zaključil de Gleria.