Ob pravilni gradnji je potresna varnost objektov večja

Popotresna obnova v Posočju se je z vsakim potresom nadgrajevala, napake ob eni so se ob naslednjem potresu popravile, je na posvetu povedal Blaž Dolinšek iz Gradbenega inštituta Zavoda za raziskavo materialov in konstrukcij.

"Zadnji potresi v Posočju pa so med drugim pokazali, da ni dovolj le zaščita človeških življenj, ampak je pomembna tudi materialna škoda, ki nastane ob potresih. Zato je pomembna tudi zaščita pred materialno škodo, ki bi lahko močno finančno izčrpali oškodovance," je dejal Dolinšek.

Potres pred štirimi desetletji je bil za prebivalce nekaterih vasi na Kobariškem pomemben zato, ker so kraji po obnovo izgubili svoj prvotni izgled. To še posebej velja za Breginj, kjer je obnova popolnoma spremenila kulturno krajino. "Da se ne bi kaj podobnega zgodilo tudi leta 1998, je bilo tedaj zelo malo novogradenj in precej več obnov poškodovanih objektov," je še povedal Dolinšek.

Ob sami obnovi pa nekateri prebivalci niso upoštevali nasvetov strokovnjakov. Želeli so nekoliko privarčevati pri gradnji, objekti so se zato ob naslednjem potresu porušili ali močno poškodovali, je izpostavil Miha Tomaževič iz Zavoda za gradbeništvo. Prepričan je, da imajo ljudje zelo kratkotrajen spomin in da že nekaj mesecev ali let po potresu nekateri gradijo objekte popolnoma drugače, kot bi bilo na določenem območju Slovenije potrebno.

Ob vsaki popotresni obnovi pa je pomemben tudi denar, saj so nekateri v imenu obnove prišli do neupravičenih finančnih sredstev. V sosednji Benečiji v Italiji se je dogajalo, da so prejeti denar za popravilo porušene hiše porabili za nakup nepremičnin v drugih krajih. Tega so se bali tudi v Posočju, zato so z ugodnimi posojili ob popotresni obnovi lahko obnavljali le porušene objekte ali na njihovem mestu gradili nove.

Po Dolinškovih besedah je pričakovati, da bo leta 2018 zaključena obnova po zadnjem potresu leta 2004 na Bovškem. Za dosego tega cilja bi potrebovali še okrog deset milijonov evrov, ki jih mora zagotoviti država.

Generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But pa je poudaril, da so slovenske reševalne službe in prostovoljci v okviru Civilne zaščite dovolj usposobljeni, da bi lahko hitro pomagali ob taki ali podobni naravni nesreči, ki jih v zadnjih letih ni malo. To bodo pokazali že konec prihodnjega tedna na vseslovenski reševalni vaji na temo potresa v Breginju.