Črno, belo in rjavo

Že po prvem sprehodu med razstavnimi prostori proizvajalcev in ponudnikov izolacij iz mineralne volne, EPS in XPS smo ugotovili, da novo generacijo toplotnih izolacij zaznamujejo nove barve. Steklena volna ni več rumena, kakor smo bili vajeni doslej, temveč bela in rjava, EPS pa je namesto bele dobil črno barvo. Seveda ne gre za modni hit, saj je videz toplotne izolacije, ki je po vgradnji vedno očem skrita, povsem nepomemben, temveč za dodatke, s katerimi so dosegli še boljše toplotnoizolativne lastnosti oziroma so do okolja manj prijazna veziva nadomestili z bolj ekološkimi.

Nova veziva

Novost pri podjetju Knauf Insulation je steklena volna, za katero v podjetju pojasnjujejo, da je namesto rumeno zdaj zaradi naravnih veziv obarvana rjavo. Prej so kot vezivo uporabljali fenol-formaldehidne smole, ki so narejene na osnovi nafte, pri novi stekleni volni pa so jih nadomestili okoljsko sprejemljivejšimi vezivi. Pravijo, da so ta narejena iz hitro obnovljivih virov oziroma spojin na organski osnovi. Z novimi vezivi materialu niso spremenili le barve, temveč tudi nekatere njegove lastnosti, ki so pomembne predvsem pri vgradnji, pravijo v podjetju. Izolacija je na otip bolj mehka, med vgradnjo, predvsem pri rezanju, se sprosti manj prašnih delcev, bistveno manj se praši in manj draži kožo, navajajo. Zrak je bolj čist, prostor pa prijetnejši za delo kot prej, poleg tega nima neprijetnega vonja, še dodajajo. Zaradi naštetega so nad novo izolacijo navdušeni predvsem mojstri, saj je njena vgradnja še bolj preprosta, pravijo v podjetju. Prednost za uporabnika pa je med drugimi dobrimi lastnosti predvsem cena, ki je enaka kot pri rumeni stekleni volni, še pojasnijo. Toplotna prevodnost materiala je od 0,034 do 0,040 W/mK. Namen uporabe nove izolacije ostaja enak, primerna je za uporabo na poševnih strehah in stropovih, predelnih stenah in pri prezračevanih fasadah.

Druga novost, ki so jo tako rekoč iz proizvodnje prinesli na sejem, so izolacijske plošče za kontaktne fasade. Toplotno prevodnost so jim izboljšali iz 0,039 na 0,036 W/mK, med prednostmi pa v podjetju poudarjajo predvsem večjo razplastno trdnost, kar omogoča vgradnjo večjih debelin. Po njihovih zagotovilih z novo izolacijsko ploščo zaradi boljše toplotne prevodnosti dosežemo želeno toplotno izolativnost z manjšo debelino, kar je pomembno predvsem pri sanaciji fasade na obstoječih objektih, kjer smo lahko omejeni s prostorom, navajajo v podjetju. Plošče izdelujejo v novih merah, ki so bolj priročne tako za prevoz kot rokovanje pri vgradnji, poleg tega so lažje.

Belo, a brez belila ali barvila

Nova steklena volna podjetja Ursa Slovenija je izdelana po preverjeni tehnologiji, pravijo v podjetju, novost pa je uporaba novih veziv. Tudi pri njih so fenol-formaldehidne smole zamenjali z do okolja prijaznejšim na vodni osnovi, zaradi katerega je volna obarvana belo. Poudarjajo, da ne vsebuje belil ali drugih barvil. Tudi njihov izdelek je mehkejši na otip, se manj praši in manj draži kožo ter je brez vonja. Kljub novi tehnologiji proizvodnje so ohranili toplotno prevodnost volne, ki je od 0,035 do 0,038 W/mK, pravijo v podjetju, razvijajo pa belo volno s toplotno prevodnostjo 0,032 W/mK. Zaradi prijaznejše vgradnje so novost dobro sprejeli predvsem mojstri, menijo pa, da bo odziv dober tudi pri uporabnikih, čeprav je cena nove izolacije za približno 20 odstotkov višja kot pri rumeni stekleni volni. Ekologija pač zahteva svoj davek, pojasnijo v podjetju.

Za ravne strehe – z naklonom

Kar nekaj novosti predstavlja podjetje Fibran Nord, ki proizvaja toplotno izolacijo iz XPS. Posebej omenijo plošče za izolacijo z notranje strani, če izolacija fasade obstoječih objektov zunaj ni mogoča. Razvili so plošče z veliko trdnostjo, kar zagotavlja dobro mehansko odpornost, ki je v prostoru še bolj pomembna kot zunaj, pravijo v podjetju. Ker imajo zaprto celično strukturo, ne vpijajo vlage, hkrati pa so paroprepustne toliko kot EPS. Njihova prednost je preprosta vgradnja in izvedba ometov ter zaključnega opleska, zato se je malo bolj spretni posamezniki lahko lotijo sami, pravijo. Če hiša nima na zunanji strani čisto nič toplotne izolacije, je treba plošče na steno lepiti po vsej površini, da se tako izognemo zračnim prostorom in kondenzaciji v njih. Če je fasada vsaj malo izolirana, pa je lepljenje lahko točkovno. Na plošče se potem nanese prva plast lepilne malte, čez napne armirana mrežica, potem sledi druga, tanjša plast lepilne malte. To se zgladi s pleskarskim kitom in čez naredi oplesk. Plošče lahko uporabimo tudi za izolacijo pod in nad špirovci.

Druga novost v podjetju so plošče XPS za izolacijo ravnih streh, ki jih izdelujejo z naklonom. Tako se lahko pri izvedbi izognemo naklonskemu betonu. Plošče zagotavljajo zadostno trdnost in so pohodne, hkrati pa bistveno lažje od betona, saj je njihova teža le 32 kg/m³. To je velika prednost pri terasah in balkonih, kjer ni zadostne nosilnosti in višine za izvedbo betonskega naklona, enako velja za ravne strehe, pojasnijo v podjetju.

Novosti v črnem

Na razstavnem prostoru podjetja Fragmat klasičnega belega EPS sploh ni bilo. Nadomestil ga je črni EPS, ki je barvo dobil zaradi dodatka grafitnih lističev, ki mu precej izboljšajo toplotno izolativnost. Ta je po navedbah podjetja boljša kar za 20 odstotkov, kar pomeni, da je na primer toplotna izolativnost 16 centimetrov črnega EPS enaka 20 centimetrom belega. Vendar v podjetju črni EPS ni novost, saj je na trgu že približno tri leta. Novost so posamezni izdelki, ki jih delajo iz tega materiala. Prvič so predstavili izolacijo za »cokel« iz črnega EPS in tako graditeljem omogočili, da na mestu, kjer je navadno premalo prostora za dovolj debelo toplotno izolacijo, vgradijo tanjšo z enakim učinkom. Toplotna prevodnost črnega EPS je 0,032 W/mK.

Druga novost je na poseben način izdelana plošča za izolacijo prostora med špirovci. Vanjo so na obeh straneh po vsej površini naredili utore, tako da deluje kot harmonika, zaradi česar je veliko bolj prožna in se bistveno bolje prilagaja omejenemu prostoru, pojasnijo v podjetju. Tretja novost so plošče, ki so jim na vseh štirih robovih naredili utore oziroma peresa, kar omogoča učinkovito vpenjanje ene v drugo, brez nastanka zračnih rež in s tem toplotnih mostov. Primerne so za izolacijo pod in nad špirovci, skupaj s sistemom harmonike pa za popolno izolacijo poševnih streh, še navajajo.

Nekaj novosti, ki so predvsem njihovi novi proizvodni izdelki, predstavljajo tudi v podjetju Novolit. Začeli so izdelovati črni EPS za izolacijo fasad, ki ima za 20 odstotkov boljšo toplotno izolativnost kot beli, s perforacijo pa so mu povečali paroprepustnost, pravijo. Druga novost je, da plošče za izolacijo »cokla« namesto iz XPS izdelujejo iz EPS. Prednost tega sta boljši oprijem lepila in preprostejša izvedba. Tretja novost je izdelek, ki ga doslej sploh niso imeli v ponudbi, gre za toplotno- in zvočno-izolacijske plošče s čepki iz EPS, namenjene za vgradnjo cevi talnega gretja.

V podjetju Saint-Gobain Weber Terranova kot zadnjo novost, ki je sicer že precej znana, navedejo toplotnoizolacijske plošče s toplotno prevodnostjo vsega 0,022 W/m, kar je najmanj med vsemi materiali iz EPS. To graditeljem omogoča vgradnjo bistveno tanjšega sloja toplotne izolacije.

Obiskovalci sejma Dom o izolaciji

Starejšo hišo v Izoli obnavlja tudi Šime Čulina. Izoliral bo fasado in ostrešje, zato je večino časa na sejmu prebil pri ponudnikih toplotne izolacije. Zaradi nižje cene v primerjavi z izolacijami iz mineralne volne razmišlja o izolaciji iz EPS ali XPS. Končna odločitev bo, kakor pravi, odvisna od tega, katero bo najbolj preprosto vgradil na obstoječo fasado, in od tega, kako mu bodo kakovost in ceno predstavili posamezni ponudniki. Na stene namerava vgraditi 10 centimetrov, na streho pa 15 centimetrov izolacije, kar bo po njegovem in po mnenju prijateljev in znancev, ki že imajo izkušnje na tem področju, zadostovalo za blago primorsko podnebje. Zaveda se, da zaradi omenjenih debelin ne more dobiti nepovratnih sredstev države, ki bi po njegovem morala upoštevati različne podnebne razmere in s tem potrebe po toplotni izolaciji v različnih delih Slovenije.

Simona in Marjan Molek iz Borovnice nameravata obnoviti fasado na starejši hiši in jo seveda primerno toplotno izolirati. Čeprav sta se že odločila za preverjen fasadni sistem z izolacijo iz klasičnega belega EPS, sta sejem obiskala, da preverita svojo odločitev in dobita še kakšno novo informacijo. Po nasvetu mojstra za izvedbo fasade, ki sodeluje s točno določenim ponudnikom fasadnih sistemov, bodo na zunanje stene vgradili 12 centimetrov EPS, kar se jima zdi dovolj, saj bodo novo fasado izvedli kar čez staro. Razmišljala sta o tem, da bi pri Eko skladu zaprosila za subvencijo, vendar nista prepričana, ali se jima splača. Pričakujeta, da bo najmanjša debelina, za katero bi lahko dobila subvencijo (novi razpis še pričakujemo), presegala 12 centimetrov, zato bo treba izračunati, koliko bi bila dražja naložba v dodatne centimetre in koliko bi za to dobila nepovratnih sredstev, še pojasnita.

Nana in Milan Grčar iz Maribora prav ta teden začenjata gradnjo nizkoenergijske hiše. Ker bo klasična zidana, imata še vedno čas, da toplotno izolacijo in nekatere druge materiale izbirata šele zdaj, pravita. Na zunanje stene bosta po izračunih projektantov glede na želeno energijsko varčnost hiše položila 16 centimetrov, pod streho pa 30 centimetrov izolacije, vendar kot sta še povedala, se ne moreta odločiti med EPS ali mineralno volno. Na sejmu jima ponudniki niso znali zadostno argumentirati izbire prve ali druge, saj so vsi le hvalili svoj izdelek, zato sta šla po nasvet še k energetskemu svetovalcu. Bega ju predvsem, ali višja cena mineralne volne res odtehta večje udobje in kakovost bivanja, ki ju menda zagotavljala, ker je narejena iz do okolja prijaznejšega materiala kot EPS, pojasnita svojo dilemo. Morda bo tehtnico na stran mineralne volne prevesila prav subvencija Eko sklada, če bo seveda dovolj visoka, da bo izničila razliko v ceni, še pravita.

Sergej Konte iz Ljubljane je prišel na sejem po čisto prve informacije o toplotni izolaciji. Vse možnosti so še odprte, tako glede izbire primernega materiala kot debeline toplotne izolacije za zunanje stene, pravi. Potem ko bo preveril vso ponudbo na sejmu, bo na odločitev vplivalo več dejavnikov. Med prvimi je zagotovo okoljski vidik, saj ni edini razlog za novo fasado le manjši strošek za ogrevanje, temveč tudi manjša raba energije za ogrevanje in proizvodnjo izolacijskega materiala, pojasni. V naslednjem koraku bosta pomembni cena in možnost vgradnje, saj namerava vgraditi najmanj 15 centimetrov izolacije. To utemelji tudi z dejstvom, da ima subvencija, ki jo lahko dobi pri Eko skladu, zagotovo neki ekološki smisel, zato najmanjša debelina, o kateri se že šušlja, pač ni naključna.
 

Delo in dom, 10. marec 2010