Nadstrešek je najbolje projektirati skupaj s hišo, dvoriščem in vrtom. Zelo pomembno je temeljito razmisliti o njegovi umestitvi v prostor, zato je priporočljivo, da pri tem sodeluje arhitekt, ki je načrtoval hišo ali ureditev njene okolice. Kot strokovnjak bo znal presoditi, kakšna izvedba je najbolj primerna za posamezen objekt. Nadstreški so lahko samostojno stoječi ali vpeti na objekt. Konstrukcija je večinoma iz jekla, aluminija ali lesa, pokriti pa so lahko z enako kritino kot hiše ali pa denimo s polikarbonatnimi ploščami, kaljenim steklom in podobno. Lahko so odprti ali zaprti z ene ali dveh strani. Streha je polkrožna, ravna, ali eno-, dvo-, tri- ali štirikapna. Izbor konstrukcije naj bi bil prilagojen hiši. Nadstrešek mora biti dovolj velik, da na vseh straneh prekrije avtomobil za vsaj 30 do 50 centimetrov. Minimalna priporočena velikost za enega je tako približno tri krat pet ali šest metrov, če bosta pod njim parkirana dva avtomobila, pa pet krat pet ali šest metrov. Višina je odvisna od višine avtomobila, za večino naj bi zadoščalo od 215 do 230 centimetrov.
Lesena ali kovinska konstrukcija
Osnovna elementa nadstreška sta nosilna konstrukcija in streha oziroma kritina. Proizvajalci nosilno konstrukcijo najpogosteje izdelujejo iz pocinkanega jekla, kakšne druge kovine in tudi iz lesa. Za vzdrževanje so zahtevnejše lesene konstrukcije, ki so največkrat izdelane iz lepljenega lesa, ki ima boljše mehanske lastnosti kot žagani les, po vgradnji se manj spreminja in omogoča krivljene oblike. Največ se uporablja smrekov les, ki se najprej suši naravno in umetno, zatem pa ga globinsko in površinsko zaščitijo. A treba je vedeti, da tudi kakovostna zaščita ni dolgotrajna, obnoviti jo je namreč treba vsakih nekaj let, odvisno od izpostavljenosti vremenskim vplivom.
Pri sodobnih nadstreških se za konstrukcijo pogosto uporablja jeklo. Njegova prednost je, da ga je mogoče poljubno oblikovati in ima dobro nosilnost. Za večjo vremensko odpornost je najbolje, če je material vroče pocinkan, za lepši videz in dodatno zaščito pa tudi pobarvan ali prašno barvan. Življenjska doba pravilno zaščitene jeklene konstrukcije je 30 let in več, odvisno od vrste zaščite, od katere je odvisna tudi zahtevnost vzdrževanja. Vendar takšna konstrukcija ne zahteva veliko vzdrževanja, le da z nje občasno z vodo in čistili operemo umazanijo in prah.
Kritina pri nadstreških
Nadstrešek lahko prekrijemo s katero koli kritino, ki se uporablja za strehe. Pomembno je, da je odporna in varuje pred vremenskimi vplivi, da je odporna proti ultravijoličnim žarkom in da bo prenesla vse obremenitve. Najpogosteje se uporablja lahka kritina, da ne obremenjuje konstrukcije, poleg te je v zadnjem času zelo razširjena polikarbonatna kritina. Zanjo pravijo, da je lahka in trpežna, najbolj pa uporabna pri konzolnih (ukrivljenih) nadstreških. Prednost polikarbonata je namreč tudi upogljivost, poleg tega prepušča svetlobo, a hkrati zagotavlja zaščito pred UV-žarki in varuje pred vročino ter dobro prenaša obremenitve. Na trgu je na voljo več vrst polikarbonatne kritine, ki se po videzu ne razlikujejo bistveno, vendar so med njimi velike razlike v kakovosti. Kakovostne in pravilno pritrjene polikarbonatne plošče so praviloma odporne proti toči, hitremu staranju in rumenenju.
Zanimiva možnost za avtomobilski nadstrešek pa je tudi zelena streha. Lastniki stanovanjskih hiš se zanjo običajno odločijo tam, kjer primanjkuje zelenih površin.
Garaže pri nizkoenergijski gradnji
Pravila pri načrtovanju pasivne hiše določajo, da mora biti hiša zasnovana čim bolj kompaktno, kar pomeni, da nima frčad, balkonov in nadstreškov, ki bi posegali v njen ovoj, prav tako naj bi se odpovedali kleti in garaži. Vsi ti elementi morajo biti popolnoma ločeni od njenega toplotnega ovoja, drugače bi nastali toplotni mostovi, energijska bilanca hiše pa bi bila porušena. Zato ob pasivni hiši običajno stoji ločen nadstrešek za avtomobile. Pri nizkoenergijski gradnji pravila niso tako stroga, zato je hiša lahko bolj razgibana, ima pa lahko tudi garažo in nadstrešek. Pri načrtovanju so mogoči kompromisi in različne rešitve, kam z avtomobilom, če ga ne želimo puščati na soncu in dežju.
Poleg v začetku predstavljenih nadstreškov obstaja tudi možnost montažnih garaž. Te proizvajalci pripeljejo na dom, sestavijo in pritrdijo na ravno podlago. Na voljo so kovinske in betonske, lahko so samostojne, enojne, dvojne ali celo kombinirane z nadstreškom. Stene in streha kovinske garaže so običajno iz pocinkane pločevine, zunanje stene so lahko gladke ali rebričaste, obrizgane pa so s fasadno barvo v poljubnem barvnem odtenku. Streha je prav tako iz pocinkane pločevine in rebričasta. Blag naklon preprečuje zastajanje vode, mogoče pa je namestiti tudi žlebove in odtoke. Montažno garažo lahko opremimo s klasičnimi ali sekcijskimi dvižnimi vrati na ročno ali daljinsko odpiranje.
Podobno je z betonskimi montažnimi garažami, tudi te so gotove, postavijo pa jih na točkovne temelje. Zunanje stene imajo izdelano fasado in so pobarvane, notranje pobeljene, pod ometom je lahko speljana električna napeljava, streha je opremljena z odtokom, prav tako betonska talna plošča.