Setveni koledar

Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Obnova

Izdelovanje šintlov, koroških skodel

Pravijo, da mora drevo, primerno za izdelavo šintlov, lesenih cepljenih deščic za strešno kritino, rasti počasi, za sečnjo pa da je najprimernejši zimski čas ob stari luni. Streha s takšnimi skodlami naj bi zdržala tri desetletja.
18. 9. 2017 | 13:22
21. 10. 2024 | 23:41
1:58

Na Koroškem in na Pohorju je še nekaj mojstrov, ki obvladajo to obrt, veščino izdelovanja šintlov pa je mogoče podrobneje spoznati na Dnevih etnografskega filma, ki bodo v Ljubljani potekali med 7. in 11. marcem v prostorih Slovenskega etnografskega muzeja in Kina Dvor. Glavni akterji filma avtorice Jelke Pšajd Šintli na Pohorju so rokodelci iz Svetega Antona na Pohorju. V kraju je avtorica posnela tudi večino objektov, pokritih s to kritino, ki predstavljajo dragocen del slovenske stavbne dediščine.

Šintli se od skodel, kakršne poznajo denimo na Gorenjskem, precej razlikujejo – tako po debelini, širini kot dolžini. Deščice iglavcev za šintle so ročno nacepljene na vsega 2 do 3 milimetre debeline, široke so od 6 do 8 centimetrov, dolge pa okrog meter, medtem ko so skodle precej krajše, nekoliko širše in kar centimeter debele. Razlikuje se tudi način polaganja  – s šintli se strehe se prekrivajo v dveh plasteh, in sicer križem. S takšno kritino, narejeno predvsem iz smrekovega ali jelkovega lesa, je bila nekdaj prekrita večina streh na Koroškem, Pohorju in Kozjaku.  

Več informacij o sporedu Dnevov etnografskega filma lahko preberete na spletni strani Dnevov etnografskega filma.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine