Podaljšan moratorij na rušenje nedovoljenih gradenj

Po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja je korektno, da v primerih, ko bi z rušenjem nedovoljene gradnje ustvarili veliko stisko že tako socialno ogroženemu posamezniku, ali takrat, ko postopki kažejo, da bo gradnja dejansko legalizirana, »ne ustvarjamo dodatnih težav, ampak predvsem rešujemo obstoječe«.

Po sprejetem predlogu bi tako odlog rušenja nedovoljene gradnje lahko podaljšali z enega leta na pet let, kadar gre za stanovanjsko stavbo, v kateri bivajo osebe, ki nimajo drugega primernega stanovanja, ali za stavbe, v katerih se opravlja gospodarska dejavnost in bi zaradi izvršitve inšpekcijskega ukrepa grozila hujša gospodarska škoda, so sporočili z vlade.

Za nedovoljene gradnje, za katere je vložena pobuda za spremembo prostorskega akta na občini, pa bi po novem veljalo, da je rušitev odložena do uveljavitve prostorskega akta, vendar največ za pet let, medtem ko je zdaj lahko odložena za največ tri leta. Kar zadeva nedovoljene gradnje, za katere je vložena zahteva za izdajo gradbenega ali uporabnega dovoljenja, se ne bi nič spremenilo; odlog velja do dokončnosti odločbe o zahtevi.

Odlog izvršitve inšpekcijskih odločb za rušenje je sicer predlagal nekdanji minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, zakon pa je začel veljati 28. decembra 2013. Namen moratorija je bil premostiti čas do priprave zakona o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami, ki naj bi omogočil legalizacijo nekaterih neskladnih in nezakonitih gradenj.