V takšnem primeru toplotna prehodnost (U) garažnih vrat ne sme presegati vrednosti 2,0 W/(m²K), biti morajo tudi zrakotesna. Če je garaža ločena od hiše ­– zaradi zahtev po energijski učinkovitosti stanovanjskih stavb jih namreč ni racionalno načrtovati znotraj njihovega toplotnega ovoja oziroma ogrevanega dela –, posebnih zahtev za toplotno prehodnost garažnih vrat ni.

Zadnja leta se največ lastnikov hiš odloči za sekcijska garažna vrata, sestavljena iz lamel oziroma sekcij, ker za odpiranje po­trebujejo minimalen prostor pod stropom oziroma ob steni, zato lahko prav v tem segmentu izbiramo modele z najvišjo toplot­no prehodnostjo. A kot pravijo v podjetju Hörmann Slovenija, imajo dobre izolativne lastnosti tudi stranska in navojna vrata.

Tipi garažnih vrat

Na trgu so na voljo sekcijska, navojna (rolo), dvižna in dvokrilna vrata. Navojna rolo vrata se navijajo in jih vgradijo za ali pred odprtino, zahtevajo pa prostor za navijanje. Dvižna se v enem kosu odpirajo pod strop in zahtevajo prostor za odpiranje, zaradi česar dovoz ne sme biti zaseden. Dvokrilna pridejo v poštev pri posebnih zahtevah, pri odpiranju pa tako kot dvižna zahtevajo prost dovoz. Sekcijska vrata so sestavljena iz lamel (sekcij), ki so med seboj povezane s tesnili in se odpirajo navpično navzgor ali ob steno. Lamele se pri odpiranju in zapiranju »lomijo« in zapeljejo po vodilih. Poznamo sekcijska, ki se odpirajo navpično navzgor, in sekcijska stranska (ki se odpirajo ob steni). Med izvedbami so med drugim v ponudbi fasadna, ki se skrijejo v fasado (imajo leseno ali oblogo iz aluminija), v celoti zastekljena in lesena sekcijska garažna vrata.

Odločilni prerez lamel, tesnila, vgradnja

Za toplotno prehodnost sodobnih sekcijskih garažnih vratih je odločilen ustrezen prerez lamel z izolacijskim polnilom in tesnilom med lamelami. Toplotno izolativnost zelo povečajo tudi posebna vodila, ki so toplotno ločena od stene. Prav tako je pomembna natančna izvedba tečajev vrat za osebni prehod s tesnili in samozapiralom. Pri krilnih garažnih vratih izolativnost povečujejo dodatki, kot so tesnila, pragovi, zaklepi in podobno, pri rolojskih še dodatna tesnila na prekladah. Nazadnje pa je odločilna strokovna vgradnja, saj se v nasprot­nem primeru vse naštete značilnosti lahko izničijo. »Toplotno ločene lamele so različne debeline, do 67 mm. Polnjene so s poliuretansko peno. Na mestih vijačenja lamele je pločevina trojno ojačana, na prehodih lamel je dvojno utorno tes­nilo, poleg tega imajo vrata dvojno talno tesnilo, ki izravna talne neravnine in s tem zmanjša energijske izgube,« pojas­njujejo v podjetju.

Za najvišje toplotnoizolativne zahteve priporočajo dvostenska sekcijska vrata, ki imajo dve plasti pločevine, na obeh straneh poliuretanskega polnila, in vrednost U 1,0 W (m²K). »Toplotnoizolativne lastnosti dvostenskih sekcijskih vrat še izboljša PVC-profil, ki se montira skupaj z vodilom vrat in omogoča toplotno ločitev vodila in stene, kar izboljša toplotno izolacijo do 15 odstotkov,« pravijo.