Naravna osvetlitev prostorov: Le eno okno ni vedno dovolj

Kakovostna osvetlitev prostora je povezana s količino svetlobe, ki pride vanj skozi okna, enakomerno osvetljenostjo, osončenostjo in senčenjem. Od nje je odvisno opravljanje različnih del, kot so branje, pisanje, kuhinjska opravila, ličenje, hobiji. »Primerno količino svetlobe zagotavljamo glede na namembnost prostora s premišljenim umeščanjem okenskih odprtin, pri čemer težimo k temu, da je osvetlitev čim bolj enakomerna, da se izognemo motečim kontrastom med svetlejšimi in temnejšimi deli,« pojasnjuje arhitektka Neža Močnik. V praksi je to najlažje doseči, če je prostor osvetljen vsaj z dveh strani. »Tako vanj vnesemo tudi različen značaj svetlobe, od razpršene severne do vzhodne, južne in zahodne svetlobe, s katero prodrejo v notranjost sončni žarki, ki so dobrodošli zlasti v zimskih mesecih. Dejstvo je, da prostori brez sončne svetlobe dajejo ljudem manj energije za delo. Položaj in višina spodnjega roba okna pa vplivata tudi na kakovost razgleda,« pojasnjuje sogovornica. Ob tem ne smemo pozabiti na vizualno ugodje, kar pomeni preprečevanje bleščanja. To se najbolj učinkovito doseže z notranjimi in zunanjimi senčili.

!!galerija!!

Kaj pravijo predpisi o naravni osvetljenosti prostorov?

»Za osvetlitev stanovanj in stanovanjskih stavb velja pravilnik, ki določa, da morajo biti bivalni prostori osvetljeni z 20 odstotki okenskih odprtin glede na tlorisno površino, pri čemer se ne upošteva površina okna do višine 50 cm nad tlemi. Soba, ki meri 10 kvadratnih metrov, mora imeti okno veliko dva kvadratna metra,« poudari arhitektka in dodaja, da je to minimalna zahteva. A kvadratura oken ne pove prav veliko o kakovosti osvetlitve, saj pri tem ni upoštevan vpliv zunanjih ovir (na primer bližina okoliških stavb, dreves, nadstreška, balkona), ki lahko omejijo vpad svetlobe v prostor, prav tako ne prepustnost stekla za svetlobo niti položaj okna, ki vpliva na intenziteto osvetlitve. Tako tudi ne vemo, kako je razporejena svetloba po prostoru, do kod seže in ali so površine za delo dovolj osvetljene. »Če želimo vedeti, koliko svetel bo prostor oz. ali bomo morali prižigati luč sredi dneva, je treba narediti analizo osvetljenosti. Novi standard o dnevni svetlobi, ki so ga v Evropski uniji sprejeli konec preteklega leta, podaja priporočila glede kakovosti osvetlitve, pri čemer ni več govora o kvadraturi oken, temveč količini svetlobe,« še pojasnjuje Močnikova.

Kam in kako postaviti okna?

Postavitev oken je po njenih besedah odvisna od namembnosti prostora in vprašanja, kaj želimo z njimi doseči: »Okno ima nam­reč poleg funkcije osvetlitve še eno pomembno vlogo: uporabniku omogoči stik z okolico in nadzor nad tem, kaj se dogaja zunaj. Nadzor tudi v smislu sledenja spremembam dneva in letnim časom.« Okno briše meje prostora, še tako majhen prostor bo deloval večji, če bo svetel in imel razgled navzven. Položaj okna je povezan tudi s tem, ali ga izkoriščamo za pasivno ogrevanje pozimi ali ohlajanje v poletnih nočeh oziroma naravno prezračevanje.

Prostor naj bi bil enakomerno naravno osvetljen. Kakor še pravi sogovornica, je okno, postavljeno v kot, najslabše za osvetlitev. V kopalnici ga je po njenem dobro postaviti ob umivalnik, stopnišča je smiselno osvetliti s svetlobo s strehe, saj je ta bistveno bolj intenzivna in bo osvetlila ves del stopnišča. Okno nad delovno površino kuhinje lahko nadomesti luč. »V mansardah s poševno streho je smiselno izrabiti strešno površino za osvetlitev, saj je zunanjih fasadnih površin za to največkrat premalo,« svetuje Neža Močnik.

Svetloba, ki prihaja skozi strešna okna
Okenska površina, ki je obrnjena k soncu, daje več svetlobe, ta pa je tudi intenzivnejša. »Strešno okno da dvakrat več svetlobe v primerjavi z oknom v frčadi in do dvakrat več v primerjavi s fasadnim. Če je okno na ravni strehi, pa osvetli prostor do trikrat bolje v primerjavi s fasadnim oknom. Pri tem je treba upoštevati tudi debelino stavbnega ovoja. Stena ima lahko manjšo debelino kot streha, zato je včasih treba izbrati večje strešno okno, da dobimo primeren učinek tako pri osvetlitvi kot razgledu,« je povedala arhitektka Neža Močnik.

Ne pozabite na okna v otroški sobi

Skoraj ni prostora v stanovanju ali hiši, ki ne bi zaslužil premisleka, koliko, kje in kakšno svetlobo potrebujemo v njem. Največ pozornosti pa naj bi namenili tistim, v katerih se zadržujemo dlje časa, običajno so to bivalni prostori, ki vključujejo dnevno sobo in jedilnico.

Zelo pomembna je tudi osvetlitev otroške sobe, v kateri otrok preživi veliko časa, znano pa je, da dnevna svetloba spodbuja koncentracijo in pomnjenje pri učenju, torej posredno vpliva na otrokov razvoj. Tudi v otroški sobi je treba enakomerno razporediti svetlobo. »Če ima soba dve zunanji fasadni steni, je smiselno izkoristiti obe, bolje je razdeliti steklene površine na obe steni kakor na eno vgraditi eno večje okno. Za mansardno otroško sobo pa se poleg fasadnega priporoča še strešno okno, ki bo dalo intenzivnejšo osvetlitev,« poudarja arhitektka.

Z enakomerno osvetlitvijo po njenih besedah omogočimo poljubno postavitev pohištva. Smiselno je predvideti okno pri delovni mizi, saj ima otrok možnost pogleda v daljavo in s tem sproščanja očesnih mišic. »Zato je nujno, da je spodnji rob okna dovolj nizek, da omogoča pogled iz sedečega položaja. Okno pri vzglavju ali strešno okno nad njim je lahko moteče zaradi povečanega gibanja zraka ob oknu. Primerneje je, da je pomaknjeno proti koncu postelje. Če je mogoče, poskušamo z južno orientacijo zajeti brezplačno energijo sonca v ogrevalni sezoni. Skozi fasadno okno na vzhodni ali zahodni strani bo sicer v prostor prišlo sonce, a bo tudi hitro izginilo,« odgovarja arhitektka na vprašanje, kako pravilno razporediti okna in s tem poskrbeti za naravno svetlobo v otroških sobah. Pri načrtovanju naravne osvetlitve tako otroške sobe kot drugih prostorov pa prav tako ne smemo pozabiti na to, da se zagotovi popolna tema za dober spanec in primerno senčenje za zaščito pred pregrevanjem.