Pri izbiri oken in vrat za novogradnjo ustrezne značilnosti večinoma predvidi projektant, podrobneje pa se moramo v lastnosti poglobiti, ko gre za zamenjavo pri obstoječi stavbi. Priporočljivo je, da se pred odločitvijo o nakupu in vgradnji posvetujemo z energetskim svetovalcem.
Pri izbiri oken, zunanjih vrat (vhodnih, balkonskih) in panoramskih sten je ključen podatek o njihovi toplotni prehodnosti (U), poleg tega so pomembni material, videz, način odpiranja in v hrupnem okolju zvočnoizolativne lastnosti (izražene z vrednostjo Rw v decibelih). Pri novogradnjah njihove lastnosti, skupaj z dodatki, kot so način senčenja, okenske police in podobno, opredelijo že projektanti. Okna z najnižjo toplotno prehodnostjo se vgrajujejo v nizkoenergijske in pasivne hiše.
Pomembna merila pri izboru so tudi cena, dobavni in garancijski roki, servisna mreža ter to, da bo vgradnjo opravila usposobljena ekipa. Priporočljivo je izbrati ponudnika, ki poleg oken ponuja v paketu tudi dodatno opremo, kot so okenske police, senčila in podobno.
Za ponudbo stavbnega pohištva na slovenskem trgu velja, da zaradi stroge tehnične zakonodaje večinoma izpolnjuje predpisane zahteve (o tipu in debelini okenskih profilov, materialov in izvedbi tesnjenja, tipu zasteklitve in vrsti okovja). To dokazujeta obvezna oznaka CE in izjava o lastnostih izdelka.
PREBERITE ŠE: STE VEDELI, DA IMAJO VAŠA OKNA FUNKCIJO ZAKLEPANJA?
Večina kupcev najprej razmišlja o materialu okenskih okvirjev, saj sta zanje pomembna videz in vzdrževanje. Danes so na trgu okna z okvirji iz lesa, PVC, aluminija in njihovih kombinacij. Kakovostni izdelki iz vseh skupin dosegajo dobre toplotne lastnosti.
Največ vzdrževanja, ne glede na vrsto površinske zaščite, potrebujejo lesena okna, pri katerih z vsakoletno nego preprečimo pojav mikrorazpok, v katere bi lahko prodrla voda. Pri aluminijastih in PVC-okvirjih zadostuje občasno brisanje z običajnim čistilom. Pri PVC-oknih je priporočljivo preveriti garancijo na obstojnost barve okvirja.
Kakovostna lesena okna imajo na zunanji spodnji stranici aluminijasto odkapno letev, ki preprečuje zastajanje vode, lahko pa aluminijast profil obdaja vso zunanjo stran lesenega okvirja. Leseni okenski okvir je praviloma poln, narejen iz večslojno lepljenega lesa, v nekaterih izvedbah z zelo dobrimi toplotnimi karakteristikami je kombiniran s polnilom iz poliuretanske pene ali pa so v njem izredno tanki zračni žepi. Za vgradnjo energijsko učinkovitih lesenih oken v starejši stavbi lahko dobimo subvencijo Eko sklada.
V nasprotju z lesom, ki je sam po sebi dober izolator, izolativnost oken s PVC-okvirji dosegajo z zračnimi komorami, ki jih lahko vidimo v prečnem prerezu, nekatere izvedbe imajo v delu komor polnilo iz PU-pene. V plastični profil je vgrajena kovinska ojačitev ali ojačitev iz lamel, ki so izdelane iz kompozitnih steklenih vlaken.
Okna, katerih okvir je v celoti iz aluminija (ALU-okna), se pri stanovanjskih hišah vgrajujejo manj pogosto, zlasti so primerna pri zelo velikih zastekljenih površinah in fasadnih odprtinah nepravilnih oblik. So najdražja in imajo najdaljšo življenjsko dobo.
Toplotna prehodnost (U) nam pove, kolikšen toplotni tok prehaja skozi kvadratni meter okna pri temperaturni razliki ene stopinje med obema stranema. Izražena je z enoto W/m²K. Ključna podatka, ki jo opredeljujeta, sta toplotna prehodnost zasteklitve (Ug) in toplotna prehodnost okna kot celote, z okvirjem vred (Uw). Manj toplote uide skozi okna z nižjimi vrednostmi U.
Toplotna prehodnost je odvisna od vrste zasteklitve, plina, s katerim je polnjen medstekelni prostor, nizkoemisijskih nanosov na notranji strani stekel, sestave okenskega profila, materiala ter debeline okvirja in tesnil med okvirjem in krilom okna. Danes je pri večini oken za ogrevane prostore standard trislojna zasteklitev.
Toplotne lastnosti oken, ki jih smemo vgrajevati, so predpisane. Od maja 2022, ko je bil sprejet nov pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES-3), je lahko največja dovoljena toplotna prehodnost, označena z Uw, oken in balkonskih vrat ne glede na vrsto materiala 1,0 W/m2K. Za strešna okna je Uw največ 1,4 W/m2K, za vhodna vrata v ogrevane prostore ali vetrolove pa 1,6 W/m2K.
Nova okna lahko vgradimo na dva načina – klasično, pri čemer režo med okvirjem in špaleto zapolnimo s poliuretansko peno, ali z montažo po smernicah RAL s tesnjenjem v treh ravninah. Drugi način, ki se vsekakor bolj priporoča, saj sledi najnovejšim tehničnim rešitvam, preprečuje nastanek toplotnih mostov in zagotavlja protivetrno in zvočno zaščito med oknom in konstrukcijo, z notranje strani paroprepustnost, z zunanje pa varuje pred vdorom vode.
V obeh primerih je treba okna na dovolj mestih s kovinskimi sidri mehansko pritrditi v konstrukcijo. Če je špaleta pravilno pripravljena, poteka montaža pri novogradnji brez zidarskih del. Pri zamenjavi oken po demontaži starih pa je praviloma potrebna dodatna obdelava. Nekoč je bila pri tem razširjena tudi »suhomontažna vgradnja«, pri kateri starih okvirjev niso izbili. Vendar je takšen način slaba izbira, saj stari okvirji marsikdaj niso bili pravilno vpeti v steno, stiki med okvirjem in špaleto pa niso tesnili.
PREBERITE ŠE: NASVET STROKOVNJAKA, KI VAS BO ODREŠIL LIS IN PROG OB ČIŠČENJU OKEN
Marsikomu se po zamenjavi oken dozdeva, da nova prepuščajo manj sončne svetlobe, kot so stara, pri čemer se ne moti. Običajno steklo je namreč nadomestilo steklo z nizkoemisijskimi nanosi, ki zmanjšujejo toplotno prehodnost zasteklitve (izgubo toplote navzven in hkrati pregrevanje poleti). Steklo je zaradi teh nanosov manj svetlobno prepustno.
Pri zamenjavi manjših starih oken je treba upoštevati, da imajo sodobna širši profil okvirjev in kril, zaradi česar je zastekljena površina manjša. Razlika je najbolj opazna pri zamenjavi zelo starih ali res majhnih oken.