Tlaki so specifičen gradbeni element, pri katerem ima toplotna izolacija predvsem vlogo zvočne izolacije. Njihova natančna izdelava po projektu ali navodilih proizvajalca je preprosta, popravljanje pa je skoraj nemogoče.

Vsak tlak mora zadostiti potrebam po nosilnosti ljudi in pohištva ter toplotni in zvočni izolaciji. Čeprav po njih hodimo vsak dan, jih v resnici »ne vidimo«. Gotovo pa čutimo vse pomanjkljivosti, ki so nastale pri izvedbi. Teh slabosti je lahko kar veliko. Pogosto so to hladna tla, prezeble noge, velika poraba energije, plesen, razpoke, predvsem pa zvočni in toplotni mostovi.

Funkcija prostora določi sestavo tlaka, zato so lahko vse plasti skupaj debele tudi 18 ali celo 30 cm. Na to je treba paziti že pri izdelavi načrta in predvsem gradnji. Veliko je namreč hiš, pri katerih so se pri računanju ušteli. Zato imajo (pre)nizke strope in notranja vrata ali celo tlake brez toplotne in zvočne izolacije.

Prva plast je vedno toplotna izolacija, ki ima pri tlaku predvsem vlogo zvočne izolacije. Kompaktnost tlaka dosežemo z izbiro primerne osnove, ki leži na toplotni izolaciji. Ta osnova za talno oblogo je lahko iz betona, lesa, mavca, eternita.

Tri funkcije

Pri tlaku moramo hkrati zagotoviti tri popolnoma različne zahteve: toplotno zaščito, difuzijo vodne pare in prenos zvoka. Zahteve se razlikujejo glede na namen prostora (ogrevan, neogrevan) ter položaj v stavbi (tla proti terenu v kleti ali pritličju, tla v etaži med ogrevanim ali neogrevanimi prostori, tla na neogrevani podstrehi, balkoni, terase ...). Tla na terenu opravljajo vse tri funkcije, tla med ogrevanimi etažami samo zvočno.

Zvočna izolacija

Poleg toplotne izolacije je zelo pomembna kakovostna zvočna izolacija. Pripomore nam­reč k visokemu bivalnemu ugodju in dobremu počutju stanovalcev. Eden od načinov zaščite pred udarnim zvokom je vgrad­nja plavajočega poda. To pomeni, da se površina tal z uporabo ustreznega materiala loči od nosilne konstrukcije stavbe. Tako toplotnoizolacijski material opravlja dve izolacijski funkciji hkrati: toplotno in zvočno. Ob natančni izvedbi se brez težav izognemo zvočnim in toplotnim mostovom.

Tri mesta vgradnje tlakov

Poznamo več vrst tlakov, med njimi pa prevladuje plavajoči estrih (armiranobetonski tlak debeline 5 cm na toplotni izolaciji). Vse pogosteje se vgrajujejo tudi suhi tlaki, ki so zaradi montažne gradnje nadvse primerni za sanacije, pa tudi novogradnje. Debelina toplotne izolacije – predvsem pa njena funkcija – se lahko bistveno razlikuje glede na mesto vgradnje.

Izolacija tal proti terenu: V bivalnih prostorih, ki so znotraj toplotnega ovoja, se pod 5 cm debel plavajoči betonski estrih vgradi najmanj 15 cm trde toplotne izolacije. Za pomožne prostore (klet, kurilnica, garaža), ki so zunaj toplotnega ovoja, zadostuje 5 cm. Opisani postopek in debeline veljajo za starejše stavbe s pasovnimi temelji. Pri talni plošči, ki je danes prevladujoč način temeljenja družinskih hiš, pa sta hidro- in toplotna izolacija proti terenu narejeni pod temeljno ploščo. Zato ima v tem primeru toplotna izolacija pod betonskim estrihom le vlogo zvočne izolacije. Sestava tlaka je enaka kot pri tlaku v etaži.

Izolacija stropa proti hladni podstrehi (zadnja plošča): Izolacijo lahko izvedemo na več načinov, odvisno od namena uporabe podstrešnih prostorov. Pohodna površina iz betonskega estriha je ena od njih. Ta ukrep vedno priporočam pri starejših stavbah, saj se skozi ta del stanovanjske hiše izgublja največ energije. Zato je vgradnja 30 cm debele toplotne izolacije izjemno dobra naložba. Povrne se v dveh do štirih letih samo s prihranki energije. Posebno pozornost posvetimo toplotni izolaciji lopute za dostop na podstreho ali zidu na vrhu stopnišča.

Izolacija tal (v etaži): Pri izdelavi tlakov med dvema ogrevanima etažama ne govorimo o toplotni izolaciji, temveč le o zvočni izolaciji plavajočih estrihov. Tu je dovolj od 2 do 3 cm trde toplotne izolacije (v primeru različnih vodov po plošči pa ustrezna večja debelina). Nanjo položimo PVC-folijo in armaturno mrežo, ki jo zalijemo z betonom. V zadnjem času armaturno mrežo nadomeš­čajo mikrovlakna.

!!galerija!!

Suhomontažni tlaki

S povečanjem gradnje lesenih hiš se je povečala tudi ponudba montažnih tlakov. Na trgu je veliko različnih rešitev z različnimi materiali. Vsem pa je enotno to, da izbiro sestave tlaka določata dva elementa: to sta želena talna obloga in razpoložljiva višina, ki je pri obnovah pogosto zmanjkuje.

Vsak tlak naj ima vse tri plasti. Spodnja je toplotna in hkrati zvočna izolacija. Sledi osnova, na katero se položi talna obloga. Minimalna debelina toplotne izolacije je 1 cm. Material za osnovo je lahko les (OSB- ali lesnovlaknene plošče) ter betonske, eternitne ali mavčne plošče. Najmanjša debelina tega sloja je 2 cm. Sledi vgradnja talne obloge, ki se na osnovo lahko lepi (keramika, kamen, vinil, parket) ali polaga »na klik« kot laminat. Običajno so talne obloge debele 1 cm. Iz navedenega sledi, da je najtanjši montažni tlak, ki še vedno zadosti kriterijem po zvočni izolativnosti, kompaktnosti in nosilnosti, debel 4 cm.

Težave so v podrobnostih

Kot je razvidno, ločimo pri tlaku toplotno in zvočno funkcijo toplotne izolacije. Ker je prehod zvoka skozi tlak zelo moteč v individualnih in še bolj večstanovanjskih stavbah, je treba biti pozoren pri detajlih.

Talne obloge: Pred izdelavo tlakov se odločimo za tip talne obloge. Glede na izbrano debelino (klasični ali lamelni parket, keramika, kamen, tapisom, pluta, PVC-podi ...) določimo končno višino tlaka.

Tlak v kopalnici: V tem prostoru naj bo tlak za 1 cm nižji kot drugod zaradi mogočega izlitja vode.

Prekinjen stik estriha z zidom: Prekinjen stik plavajočega estriha z zidom je treba izvesti, da onemogočimo prehod zvoka po konstrukciji v druge prostore. Estrih moramo ločiti od zidov z 1 cm debelim trakom iz EPS, XPS ali polietilensko folijo. Ločitev naredimo tudi med vrati. Pri večjih prostorih izdelamo še dilatacijo.

Detajl, ki preprečuje prehod zvoka: Nadvse pomembno je, da se beton nikjer ne dotika kovinskih cevi vodovoda ali ogrevanja, saj bi s tem izničili vso protizvočno zaščito, ki jo zagotavlja plavajoči estrih.

Natančnost

Pri izdelavi tlakov ni natančnosti nikoli preveč. Začne se pri projektu, kjer morajo biti vsi sloji nedvoumno opisani in narisani. Nadaljuje se pri izdelavi, pri kateri se morajo angažirati izvajalec, investitor in nadzornik. Najbolje je, da se pred izvedbo dogovorijo o vseh podrobnostih, materialih in načinu kontrole. Treba je vedeti, da že manjša reža med stiki, v katero lahko steče moker beton, ali kontakt z instalacijami lahko izniči učinek zvočne izolacije. Poleg zvočnih in toplotnih mostov – ti nastanejo zaradi neznanja in površnega dela – je treba natančno določiti višino tlakov v vseh prostorih. Zato mora investitor narediti končni izbor pohodnih površin pred začetkom izdelave tlakov.