Če primerjamo klasično gradnjo z montažno hišo, lahko kot prednost slednje naštejemo kar nekaj dejstev:
Pomanjkljivosti
Ne smemo pa si zatiskati oči, da montažne hiše nimajo nobene pomanjkljivosti. Toplotna akumulacija je manjša, kar pomeni, da se montažna hiša hitro ogreje in hitreje ohladi kot klasična. Pri slabši regulaciji ogrevanja lahko notranje temperature zraka bolj nihajo kot pri masivni hiši. Med gradnjo in po njej spremembe niso več mogoče. Parne zapore na notranji strani zunanjih sten ne smemo poškodovati. Les in toplotna izolacija sta občutljiva na vlago in vodo. Dokler hiša ni pokrita s kritino, je bolj občutljiva za morebitno slabo vreme med gradnjo. Denar za vso hišo potrebujemo v zelo kratkem času, prav zato, ker poteka hitro tudi gradnja (ta značilnost ne velja za fazno gradnjo).
Nekatere ugotovitve veljajo seveda tudi pri klasični gradnji, še posebno pri nizkoenergijskih klasičnih hišah.
Pridobiti ponudbe na ključ
Da bi se prepričali o ugodni ceni montažne hiše, je najbolje, da za enako velikost in izvedbo pod enakimi pogoji pridobimo ponudbo na ključ tudi za klasično »masivno« hišo. Priporočljivo, da za montažno hišo dobimo najugodnejšo ponudbo v zimskem času, ko so navadno cene znižane. Cene klasične in montažne gradnje lahko primerjamo le za enaki hiši, zgrajeni na ključ, drugače primerjava ni smiselna. Tudi v tem primeru gre za dve različni izvedbi in tehnologiji z različnimi karakteristikami, različnimi prednostmi in slabostmi, ki jih je težko ovrednotiti. V vsakem primeru gradnja klasične hiše traja dalj časa, masivna gradnja ima veliko toplotno akumulacijo pri enaki toplotni prehodnosti vseh gradbenih konstrukcij. Gradbeni materiali so popolnoma različni, le vse napeljave – vodovodne, električne in instalacije centralne kurjave – so lahko enake, ni pa nujno.
Energijske vrednosti
Montažne hiše so nizkoenergijske hiše, torej izredno dobro toplotno izolirane. To pomeni, da je poraba energije približno 30 do 50 kWh/m2 na leto, ali preračunano na porabo kurilnega olja, tri do pet litrov na kvadratni meter na leto (t. i. trilitrska, petlitrska hiša). Določeni proizvajalci s slabšo toplotno izolacijo gredo do 80 kWh/m2 leto, to pa že ne izpolnjuje več meril za nizkoenergijsko hišo. Toplotna prehodnost U (merilo toplotne izolativnosti) zunanjih sten večine montažnih hiš je pod 0,20 W/m2K, nekatere najnovejše imajo U do 0,15 W/m2K, kar meji že na izredno varčne pasivne hiše. Temu primerno je debelejša tudi toplotna izolacija zunanjih sten, in sicer 15 do 30 cm. Pri tem velja pravilo: čim debelejša in boljša je toplotna izolacija, tem nižja je toplotna prehodnost U, kar pomeni, da imamo toplotne izgube in stroške ogrevanja manjše na določeni lokaciji.
Montažne hiše so največkrat dvoetažne, mansardne, redkeje samo pritlične. Na poševni strehi nad mansardo in na ravnem prezračevanem podstrešju je najmanj 30 cm toplotne izolacije pri toplotni prehodnosti U < 0,15 W/m2K.
Okna normalne velikosti so v taki nizkoenergijski hiši običajno s klasično dvojno zasteklitvijo s toplotno prehodnostjo U < 1,1 W/m2K, le za velike steklene površine je smiselno vgraditi trislojna s tremi stekli z U < 0,7 W/m2K, kar pomeni 36 odstotkov manj toplotnih izgub kot pri klasičnih.
V praksi pomeni, da ima taka trilitrska montažna hiša povprečne uporabne površine moč kotla pod 10 kW in približno trikrat manjšo porabo goriva na leto kot klasična, zgrajena po sedanjih predpisih.
K tako majhni porabi energije pripomoreta tudi odlična zatesnitev in predvsem varčno prisilno prezračevanje, pri katerem odpadni topli zrak pred izstopom ogreva sveži vstopajoči zrak. T. i. rekuperacijska prezračevalna naprava ima velike energijske prihranke, saj prestreže okoli 70 odstotkov toplote. Tako ogreti svež zrak se običajno še očisti skozi vgrajene filtre.
Priprava gradnje
Načeloma so upravni postopki za montažne hiše enaki kot za klasično gradnjo. Montažna hiša je na pogled popolnoma enaka klasični. Že pred izdelavo idejnih zasnov je treba vedeti, kakšno želimo imeti. Lahko izberemo tipsko iz kataloga proizvajalca ali jo naročimo po naših željah, »po meri«. Na tej osnovi bo že določena velikost hiše, ki bo vnesena v načrt parcele z vsemi odmiki od sosedov, ceste, določena bo smer slemena itd. Vse to mora biti prilagojeno arhitekturnim značilnostim kraja po merilih, ki jih pristojna upravna enota zahteva v tistem okolju.
Pred začetkom del na terenu je treba izdelati projekt za pridobitev dovoljenja (PGD) za gradnjo z vsemi instalacijami in drugimi deli tehnične dokumentacije ter prilogami, soglasji in projekti za vse komunalne priključke – za vodovod, kanalizacijo, elektriko, telefon, cesto itd.
Izvajalca montažne hiše je nujno izbrati zelo zgodaj in pri njem po možnosti naročiti tudi vse projekte, med njimi PGD za upravni postopek. Praktično smo s tem vezani že na nakup hiše, saj so naročeni projekti uporabni le za izdelavo montažne hiše pri izbranem podjetju. To pomeni, da je najbolje skleniti pogodbo za nakup montažne hiše že pred izdelavo projektov, kar ni preveč ugodno, saj še ni vse natančno projektno določeno, poleg tega se lahko izdaja dovoljenja za gradnjo zelo zavleče in ne poznamo pravega roka, kdaj se bo lahko začela operativna montaža na terenu. Lahko pa izbrano kompletno ponudbo spremenimo v pogodbo šele po izdaji dovoljenja za gradnjo in naročimo prej le projekte. Kljub temu smo tudi v drugem primeru zgodaj zvezani s prodajalcem montažne hiše.
Gradbene elemente montažne hiše izdelajo v tovarni in jih takoj nato montirajo na terenu. Pri izdelavi v tovarni so potrebni natančni podatki o vseh napeljavah, saj je treba v stenah in stropovih vgraditi instalacijske cevi, odprtine za dimnik, prezračevanje itd. Za vse to pa je neogibno, da imamo pripravljen podroben izvedbeni projekt.
V pripravo gradnje sodi tudi izvedba armiranobetonske plošče, na katero bo postavljena hiša. Ta je najbolj pogosto brez kleti, lahko pa je tudi nad izdelano kletjo. Pogoji za to ploščo so zelo strogi, saj izdelovalec montažne hiše zahteva izredno ravno ploščo z zelo majhnimi tolerancami po višini (okoli 1 promil), da se prepreči slabo naleganje sten oz. nastanek razpok v stenah.
Izbira sistema ogrevanja in priprave tople vode
Izbira ogrevalnega sistema je odvisna predvsem od lokacije in od tega, ali ima montažna hiša klet s kotlovnico ali je nima. Če na konkretni lokaciji nikoli ne bo daljinskega ogrevanja iz toplarne ali zemeljskega plina, dva zelo primerna ogrevalna sistema za hišo brez kleti odpadeta. Ostane še zelo drag utekočinjeni naftni plin, vsi investicijsko dragi sistemi toplotnih črpalk in posebna izvedba peletnih kaminov. Ogrevanje z elektriko pa tako in tako odpade zaradi neekonomičnosti. Ta vprašanja reši projektant.
Sistema ogrevanja in priprava tople vode (PTV) na kurilno olje in na klasične sisteme lesne biomase ne moremo postaviti v bivalno pritličje, ampak v klet, v kateri je kotlovnica in rezervoar za hrambo kurilnega olja po predpisih (lahko tudi zunaj) ali prostor za hrambo lesa – npr. za polena ali zalogovnik za pelete.
Ker je montažna hiša nizkoenergijska z majhno močjo kotla, z izredno nizko porabo goriva, klasični ogrevalni sistemi niso primerni; med njimi predvsem ni primerno kurilno olje, saj ni kotlov pod 15 kW. Predimenzioniran kotel pomeni slabši izkoristek! Pridejo pa v poštev klasični kotli na lesne pelete v kleti.
Za montažno hišo je zelo primerno predvsem stensko ogrevanje. Zaradi majhne toplotne akumulacije se regulacija ogrevanja hitro odziva na spremembe zunanje temperature, kar je velika prednost. To velja tudi za talno ogrevanje, ker sta talno in stensko ogrevanje nizkotemperaturna sistema, kot nalašč za sisteme s toplotnimi črpalkami in na zemeljski ali utekočinjeni naftni plin.
V poštev pride tudi toplozračno ogrevanje, pri katerem je investicija višja in ga zato investitorji manj izbirajo; je pa zelo primerno v kombinaciji s hlajenjem in prezračevanjem z rekuperacijo. Tudi toplotne črpalke ponujajo take možnosti – ogrevanje, PTV, hlajenje in rekuperacijsko prezračevanje s čiščenjem zraka.
Dober strokovni nadzor
Za gradnjo je nujna zelo natančna pogodba, po možnosti »na ključ« s fiksno ceno, z natančnim seznamom vseh del, s stroški brez gibljivih postavk in brez nepredvidenih del in opreme. Po izkušnjah je gradnja po sistemu »sam dokončaj« veliko slabša in celo dražja. Če smo se dogovorili za izdelavo na ključ, je vse zajeto v eni pogodbi in takšna je tudi garancija: za kakovost del, material velikega števila podizvajalcev, za prevzeta dela podizvajalcev in tehnični pregled za pridobitev uporabnega dovoljenja. Pri tem pa je nujen dober, neodvisen strokovni nadzor. Po drugi strani je potreben tudi nadzor izvajalca. Ko se začne montaža in hiša še ni pokrita, je v slabem vremenu nujno delo prekiniti, prej pa mora biti zagotovljena pravočasna zaščita toplotne izolacije in lesa oz. pokritje cele hiše.
Če se vam mudi, je gradnja montažne hiše na ključ idealen način, še posebno če se odločite za suhomontažne tlake, saj potem v vsej hiši ni nobenega gradbenega elementa, ki bi zahteval daljši čas sušenja. Hiša je nared za vselitev v nekaj mesecih.
Kako plačevati
Montažno hišo je najbolje plačevati po stopnjah, tako kot napreduje gradnja in kot so dokončane posamezne faze: investitor nakaže denar na poseben izločen račun, z njega se plačujejo tako imenovane situacije izvajalcu le po predhodni odobritvi naročnika.
Sistem gradnje »sam dokončaj« je organizacijsko in strokovno zelo zahteven, poleg tega je čas gradnje veliko daljši, posebno če zaradi pomanjkanja denarja gradimo počasi. Ukvarjanje s številnimi obrtniki, ki dostikrat še nimajo dovolj izkušenj z montažnimi hišami in zato trpi kakovost del, je lahko mučno, kar pa je najpomembnejše: dobavitelj montažne hiše za ta dela ne prizna garancije.
Značilnost montažnih hiš je uporaba različnih materialov. Večina proizvajalcev uporablja klasične toplotno-izolacijske materiale: največkrat kameno in stekleno volno, nekateri pa uvajajo še bolj naravne materiale, denimo celulozno toplotno izolacijo (izolacijo iz kosmičev zmletega papirja), posebne ojačane mavčne izolacijske plošče, hiše z leseno fasado itd. Zlasti je treba biti pazljiv, da so tankoslojni zaključni ometi, vključno z lepili in barvo, paroprepustni, na silikatni ali še bolje na silikonski osnovi, da hiša »diha« – prepušča vlago skozi stene.
Posebnost montažnih hiš je nujnost popolne zrakotesnosti. Nikakor se tudi ne sme poškodovati parna zapora. Če se to zgodi, se toplotna izolacija navlaži, takšna pa izgubi svoje dobre toplotne lastnosti. V obeh primerih se povečajo toplotne izgube. Zato instalacijske cevi, vsa druga dela in material ne smejo prebiti parne zapore. Vsi komunalni priključki vodovoda, elektrike, telefona, kabelske TV, njihove razdelilne in priključne omarice morajo biti zato zunaj zunanjih zidov, lahko pa so na kletnem delu hiše. V zunanje stene torej tudi ne smemo vrtati, jih rezati, prebijati ali kakorkoli poškodovati. Večina instalacij je zato položena v tlake. V kopalnici so montirane posebne t. i. sanitarne instalacijske stene, da pri opremi kopalnice ne poškodujemo parne zapore. Tudi v kuhinji so pod obešenimi omaricami ustrezne ojačitve.
Med etažami moramo vsekakor zagotoviti dobro zvočno izolacijo. Odlično toplotno izolirane medetažne plošče s toplotno izolacijo med nosilnimi tramovi je treba pod tlakom dopolniti z ustrezno debelino kamene volne proti udarnemu zvoku (plavajoči pod), da se zvok ne prenaša po konstrukciji. To velja za medetažno ploščo pritličje/mansarda in enako tudi za ločnice med drugimi bivalnimi prostori.
Montažne hiše so posebno občutljive na kakovost tesnjenja med spoji posameznih gradbenih elementov, denimo med zunanjimi stenami in stropovi, med okni in stenami itd. Zaradi slabega tesnjenja so večje toplotne izgube. Odlično zatesnjena montažna hiša zato zahteva prisilno prezračevanje, po možnosti z rekuperacijo toplote. To lahko kombiniramo tudi s poletnim hlajenjem, ki pa zaradi odlične toplotne izolacije ni nujno.
Delo in dom, 22. marec 2006