Kateri generaciji pripadam

Pa ste mogoče pomislili, da smo pravzaprav vsi, ki danes hodimo po tejle naši zemljici, pripadniki iste generacije: GENERACIJE ZAPRTIH PROSTOROV? Prosim, pomislite, koliko časa ste v zadnjih nekaj dneh preživeli zunaj. Pa odgovorite pošteno, brez izgovorov in olepševanja.

Raziskave so pokazale, da sodoben človek preživi 90 % svojega časa v notranjosti. Znanstvene raziskave zadnjih desetletij vse bolj jasno kažejo na negativne vplive, ki jih ima sodobno sedeče življenje v zaprtih prostorih. Omejena količina svežega zraka in dnevne svetlobe lahko negativno vpliva na razpoloženje, spanje in učinkovitost, v nezdravih zaprtih prostorih pa trpi tudi naš dihalni sistem.

Na ves glas govorimo, koliko časa namenimo rekreaciji, kako se zdravo prehranjujemo, sodobna tehnologija nam meri korake, utrip …, vse z namenom, da bomo čim bolj zdravi. Ampak vse to počnemo v zaprtih prostorih.

Dober zrak je prav tako pomemben kot zdrava hrana. 
Zrak v vašem domu ali na delovnem mestu je prvotno enak kot zunanji, s povsem enakim onesnaženjem kot na prostem. Zdaj k temu dodajmo onesnaževala, ki se širijo iz strupenih snovi v prostoru; gradbeni materiali, čistila, pohištvo, plastika, igrače ipd. Dodajmo še dejavnosti ljudi, kot so kuhanje, prižiganje sveč, sušenje perila v zaprtih prostorih ipd. Pa ne pozabimo še nečesa, kar delamo ves dan: dihanja! Običajna družina s štirimi člani samo z dihanjem vsak dan odda v ozračje približno 1800 litrov CO2 in 10 litrov vode (2).

KAKŠNI SO UČINKI? Slaba kakovost zraka v zaprtih prostorih povzroči simptome, kot so draženje oči, nosu in grla, glavobol, vrtoglavica in izčrpanost. Dolgotrajni učinki pa so lahko resnejši, na primer bolezni dihal, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) in srčne bolezni. Ljudje, ki živijo v vlažnem stanovanju ali domu s plesnijo, imajo kar 40 odstotkov več možnosti, da zbolijo za astmo. Kar 2,2 milijona Evropejcev ima astmo kot posledico neprimernih bivalnih razmer.

Dnevna svetloba je pomembna za razpoloženje
Dnevna svetloba je fiziološko in psihološko pomembna za človekovo zdravje. Za svetlobo je bilo celo ugotovljeno, da je učinkovit antidepresiv. Kanadska študija iz leta 2016 je pokazala, da je svetlobna terapija pri zdravljenju nesezonske depresije nekajkrat učinkovitejša od tablet.

KDAJ JE DOVOLJ SVETLOBE ZA GLEDANJE IN KDAJ ZA CIRKADIANI RITEM? Za vidni sistem potrebujemo veliko manj svetlobe kot za normalno delujoč cirkadiani ritem. Običajne ravni osvetlitve v zaprtih prostorih, ki so med 300 in 500 luksov, zadostujejo za večino vidnih nalog, ne pa za stabilno delovanje naše notranje biološke ure.

NARAVNA SVETLOBA PODNEVI VAM POMAGA SPATI PONOČI. Pomembnost ciklov svetlobe in teme pri spodbujanju dobre kakovosti spanja je tudi znanstveno potrjena. Dnevna svetloba je glavna iztočnica, ki jo človeška notranja ura uporablja pri uravnavanju cikla spanja in budnosti. Torej za zagotovitev dobrega spanja potrebujemo veliko dnevne svetlobe podnevi in teme ponoči.

Kako naprej
Če želimo ublažiti ali obrniti naraščajočo pojavnost zdravstvenih težav, kot so motnje spanja, sezonska depresija, astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen, srčne bolezni in sladkorna bolezen, potem bi morali temu prilagoditi tako svoje vedenje kot tudi zaprte prostore. Kajti ne gre le za zdravje posameznikov, v primeru zdravljenj in zmanjšanja produktivnosti prinaša tudi visoke stroške za družbo.

Zavedajmo se svoje okolice in ukrepajmo tako, da bo življenje v zaprtih prostorih čim bolj zdravo, srečno in produktivno. Nekateri ukrepi so lahko zelo preprosti, drugi pa zahtevajo več predanosti in denarja, a o čisto vseh je vredno razmisliti.

Redno prezračevanje zaprtih prostorov
Dovolj je že, da 2- do 3-krat na dan za nekaj minut odprete okna v prostoru, da se zrak na hitro izmenja. Pri tem se pohištvo in stene ne ohladijo in ni toplotnih izgub. Na trgu so na voljo okna, ki se avtomatsko odpirajo in zapirajo  za potrebe zračenja.

Dovolj naravne svetlobe

Učenci so v svetlih prostorih dosegli 15 % boljše rezultate na preizkusih znanja. To pokaže, kako pomembna je naravna svetloba v zaprtih prostorih doma in v službi. Pri tem ne pozabite na otroške sobe, saj otroci preživijo veliko časa v njih.

Stavbe bi morale biti načrtovane tako, da bi omogočale dovolj dnevne svetlobe in bile uglašene z našim 24-urnim cirkadianim ritmom. Načrt cirkadiane hiše omogoča življenje v sožitju z naravo ter prilagajanje spremenljivim dnevnim in sezonskim razmeram, hkrati pa zagotavlja zaščito pred škodljivimi snovmi.