Za dober spanec potrebujemo ležišče, ki nas pravilno podpre in razbremeni telo ter hrbtenico. Dejstvo je, da vsakemu človeku ne ustreza vsako ležišče. Na to vplivajo tako telesna teža in konstitucija kot različne težave in spalne navade. Poleg kakovostnih umet­nih ali naravnih materialov je pri ležišču pomemben njegov izvor oziroma sledljivost, kje je bilo izdelano in na kakšen način. Kakor pogosto poudarjajo strokovnjaki, mora biti dovolj prožno in zračno, da zadosti standardom o legi telesa in termoklimi. Vsekakor pa ga je treba pred nakupom preskusiti, to pomeni nanj leči in preveriti vse položaje, v katerih najpogosteje spimo.

V grobem bi ležišča, tudi po videnem na sejmu, lahko razdelili v vzmetena in nevzmetena. V drugo skupino spadajo ležišča iz lateksa in različnih pen. Lateks je pridob­ljen iz mlečnega izcedka nekaterih kavčukovcev. To je naraven, biološko razgradljiv in antistatičen material. Na voljo so različne trdote jeder, prilagojene različnim telesnim težam in višinam. Ležišče iz lateksa je prepredeno s številnimi vidnimi in nevidnimi luknjicami ter kanali, kar mu daje zračnost. Lateks zelo dobro absorbira telesno vlago, zato je nujna letvena podlaga, da skoznjo je omogočeno zračenje.

Ležišča iz pene so navadno narejena iz hlad­no pihane pene. Včasih so se poliuretanske pene uporabljale za izdelovanje preprostejših in cenejših ležišč. V zadnjih letih se je pena kot surovina tehnološko precej izboljšala, postopki za izdelavo so se izpopolnili, tako da so tudi končni izdelki kakovostnejši, poleg tega je pena postala do okolja prijaznejša. Ta ležišča so lahka, preprosta za prenašanje in vzdrževanje. Med seboj se razlikujejo po postopkih izdelave, obliki in trdoti. To precej vpliva na njihovo trajnost, zračnost, zlasti pa na prožnost ležišča in s tem kakovost spanja.

Tudi ležišč z vzmetmi je kar nekaj različnih. Žepaste vzmetnice imajo v jedru vzmeti, pri čemer je vsaka vzmet všita v tekstilno vrečko. Te so med seboj šivane, lepljene ali spete s sponkami.

Šlarafijske vzmeti so med seboj prepletene vzmeti iz žice različnih debelin, jedro je zaradi tanke žice in velikega števila vzmeti prožno in vzmetno. Potem so tu še vzmeti bonell (narejene so iz debelejše žice in so širšega premera) in krogljična ležišča (sestavljena so iz prosto gibljivih lesenih kroglic v tekstilni komori).

Večina ležišč z vzmetmi ima na spodnji in zgornji strani različne podloge iz materialov, kot so sisal, lateks, žima, pena, volna, juta ali njihove kombinacije.

Soja in morske alge

Veliko več razstavljavcev je v Frankfurtu predstavljajo vzglavnike in prešite odeje. Nekoč so nas grele pernice, zdaj pa so v ospredju drugi materiali, med drugim številni umetni. Z njimi pa tudi recikliranje. Poliestrska vlakna recimo lahko izdelujejo iz recikliranih plastenk. To je zdaj postalo dejstvo, ki ga nekatera podjetja predstav­ljajo kot svojo prednost. Recikliranje je pomembno vprašanje na vseh področjih, a pri posteljnem perilu se še vedno postavlja vprašanje, ali smo zreli za tako prešito odejo. Tisti, ki se zavedajo pomena varovanja okolja, zagotovo so, drugi ne vedno. A to je menda prihodnost.

Sicer pa so umetna vlakna, kot je poliester, primerna za ljudi, ki imajo težave z alergijami. Na drugi strani imamo naravne materiale, na primer bombaž, ki ga marsikatero podjetje uporablja za izdelke z eko certifikati, po katerih je tudi veliko povpraševanje.

Med novostmi smo na sejmu videli izdelke, ki so narejeni iz sojinih vlaken. Tako polnilo kot prevleka vzglavnika in prešite odeje sta izdelana iz sojinih vlaken. Kakor zatrjujejo pri podjetju Billerbeck, gre za vlakno, ki se ga da reciklirati, na dotik je nežno kot kašmir, uravnava toploto in vlago med spanjem ter je pralno pri 30 stopinjah Celzija.

Sojo uporabljajo tudi za ležišča, in sicer za jedra iz hladno oblikovane pene na osnovi sojinih vlaken. Jedro iz sojinih vlaken združuje naravne lastnosti izvlečkov soje in do okolja prijazno, razgradljivo peno na vodni osnovi.

Druga novost, ki so jo pri omenjenem podjetju postavili v ospredje, so naravna vlakna, pridobljena iz morskih alg. Tkanine iz njih uporabljajo za prevleke za vzglavnike in prešite odeje, menda pa ugodno delujejo na našo kožo med spanjem. Podobne korist­ne učinke pripisujejo aloe veri, ki jo prav tako uporabljajo za končno obdelavo pri posteljnem perilu.

Še vedno je priljubljen in razširjen tudi bambus. To je naravni material z antialergijskimi in antibakterijskimi lastnostmi, ki jih izkoriščajo pri posteljnem perilu, pa tudi ležiščih, pri katerih prevleke vsebujejo izvlečke bambusovih vlaken.