Morda se sliši oguljeno, a vsekakor je vredno večkrat ponoviti, da lahko prijetno urejena spalnica s kakovostnimi materiali pripomore tudi k boljšemu spancu. Pomemben korak je že to, da je pospravljena. Najprej bi morali odstraniti vse, kar ne sodi vanjo: poleg elektronskih naprav tudi likalnik in likalno mizo ter kupe nezlikanega perila, na primer. K urejenemu videzu lahko pripomorejo vgradne garderobne omare z dovolj shranjevalnih površin, v katere lahko pospravite vse, kar sicer ustvarja kaos v tem prostoru.

Večni les

Naravni materiali in udobje sta izraza, ki ju pogosto uporabljamo v povezavi z opremo spalnic. Vračanje k naravi in naravnim materialom ni modna muha, ampak izraz zavedanja, da je pomembno, kako in kje živimo ter s čim smo obdani. Tretjino življenja naj bi prespali. Torej je še kako pomembno, iz česa so izdelani naša postelja, ležišče in drugo pohištvo. Spalnica potrebuje enako skrbno načrtovanje kot drugi deli doma. Oprema v njej je različna, odvisna je od velikosti in lege prostora ter seveda naših želja. V modernih tlorisih so z večanjem dnevnega bivalnega dela spalnice postale manjše, garderobne omare so se umaknile v garderobne sobe in predsobe. Spalnica je tako postala prostor samo za spanje. V manjših stanovanjih so rešitve drugačne, saj je tam pomemben vsak centimeter. Les in drugi naravni materiali ter umirjeni odtenki so lahko okvir za prijetno in udobno spalnico, ne glede na njeno velikost.

Posteljni okvir je lahko iz masivnega lesa, ki je naravno obdelan. Če si omislite oblazinjenje, je to lahko iz tkanine ali usnja. Tkanina je običajno iz mešanice materialov, v kakovostnejših je lahko večji delež naravnih, kot so bombaž, volna in lan. Tudi usnje je naravni material. Ob ustrezni uporabi in negi ima dolgo življenjsko dobo, kot naravni material diha in absorbira telesno vlago.

Materiali za ležišče

Za dober spanec potrebujemo kakovostno ležišče, ki ustreza našemu telesu in mu daje dobro podporo med spanjem. To pomeni, da nas pravilno podpre ter razbremeni telo in hrbtenico, pri obračanju je pritisk enakomerno porazdeljen po telesu. Dejstvo je, da vsakemu človeku ne ustreza vsako ležišče. Na to vplivajo telesna teža in konstitucija, različne težave in spalne navade. Ležišče naj bi bilo izdelano iz materialov, ki dihajo z našo kožo in omogočajo vzdrževanje idealne temperature ter vlage med spanjem. Ob kakovosti uporabljenih umetnih ali naravnih material­ov je treba biti pozoren tudi na njihov izvor oziroma sledljivost, kje je kaj bilo izdelano in kako.

Lateks – Lateks pridobivajo iz izcedka mlečne tekočine nekaterih dreves kavčukovcev. Ima odprte in med seboj povezane mehurčke, ki omogočajo pretok zraka. Odlikujejo ga antistatične in antibakterijske lastnosti, slabše pa absorbira vlago, zato ni primeren za vlažne prostore. Obstaja več vrst ležišč iz lateksa, ki se razlikujejo po vsebnosti kavčuka in načinu izdelave. Leži­šče, ki je izdelano iz lateksa s stoodstotno vsebnostjo kavčuka, je popolnoma naravno. V drugih primerih ima dodane umetne primesi, ta ležišča so bolj toga in primerna za ljudi, ki raje ležijo na tršem.

Različne pene – Zelo razširjena so ležišča iz pene, običajno gre za hladno pihano peno. Včasih se je poliuretanska pena uporabljala za preprostejša in cenejša ležišča, zdaj pa je tehnološko precej napredovala, postopki izdelave so se izpopolnili, tako da so tudi izdelki kakovostnejši. Med seboj se ležišča iz pene razlikujejo po postopkih izdelave, obliki, prožnosti in trdoti. To vpliva na trajnost, zračnost, zlasti pa na prožnost in s tem kakovost spanja. Poznamo različne kakovosti penastih ležišč, in sicer iz spominske pene, visokoelastične pene, hladno valjane pene, pene z odprto celično strukturo. Vsem sta skupni slabša zračnost in slabše uravnavanje temperature. Ležišča iz pene so toplejša, lažja za obračanje in cenovno dostopnejša v primerjavi z ležišči z vzmetmi ali iz lateksa. Primerna so za alergike, saj imajo antialergijske lastnosti. Pena je lahko uporabljena samostojno ali v kombinaciji z vzmetmi.

Spominska pena – Pri ležiščih se je uvel­javila tudi uporaba spominske pene. Ta telo med spanjem objame in daje občutek mehkobe, hkrati pa jo s telesno toploto ogrejemo, zato se lahko komu zdi prevroča za spanje. Najpogostejša je kombinacija jedra iz pene in dodane plasti spominske pene.

Drugi materiali – Za kombinirana ležišča in prevleke ležišč se uporabljajo še drugi, zlasti naravni materiali, kot so bombaž, bambus, volna, juta, sisal, kokosova vlakna. Tudi pri teh sta pomembna izvor in način obdelave, vse pogosteje imajo ekološke certifikate, ki dokazujejo, da niso obdelani s škodljivimi snovmi. Kokosova vlakna (ki jih pridobivajo iz plodov kokosove palme), na primer, so dober toplotni izolator, zračna in ležišču zagotavljajo večjo čvrstost. Plast sisalovih vlaken (ki jih pridobivajo iz rastline Agave sisalana iz rodu agav) v ležišču, ki ga sestavlja jedro iz lateksa, uravnava vlago in vzdržuje suho spalno okolje. Običajno so ti materiali v kombinaciji z jeklenimi ali žepkastimi vzmetmi.

Leseno letveno dno

Največ pozornosti se v spalnici namenja izbiri ležišča, a ob tem ne smemo pozabiti na letveno dno, ki omogoča kroženje zraka in s tem zračenje posteljnega vložka. To je zlasti pomembno pri ležiščih iz naravnih materialov, kot je lateks. Kakovostno letveno dno zagotavlja dodatno prožnost ležišča tam, kjer je najbolj obremenjeno, dodatno uravnava trdoto in lahko podaljša življenjsko dobo posteljnega vložka. Letvena dna so najpogosteje izdelana iz lesa listavcev, na primer bukovega, ki je trpežnejši od lesa iglavcev in zato primernejši za tovrstne izdelke.

Naravni ali umetni materiali za posteljnino?

Prešite odeje in vzglavniki so polnjeni z različnimi naravnimi in umetnimi polnili. Največ je naravnih, kot so bombaž, ovčja volna, kašmir, svila, puh in perje, lateks, pa tudi bambus in liocel. Polnila imajo različne lastnosti, zato je za dobro spanje treba izbrati tisto, ki po lastnostih najbolj ustreza našim željam in potrebam. Naravna vlakna imajo visoko toplotno prevodnost, odzovejo se na našo telesno temperaturo in vlago, ki nastaja med spanjem, tako da jo sprejemajo in oddajajo naprej v prostor. Pri umet­nih materialih so mnoga vlakna obdelana tako, da posnemajo oziroma imajo nekatere lastnosti naravnih. Umetna oziroma poliestrska polnila se delijo v različne cenovne in kakovostne razrede. Cenejši poliestri so le dobri izolatorji, niso pa zračni. Prav to je slabost nekaterih umetnih materialov, da ne dihajo, posledica pa je potenje, vendar so zato primernejši za pranje.

Puh in perje – Prešite odeje, polnjene s puhom, so mehke, lahke in tople. Priporoč­ljive so za hladnejše spalnice in za tiste, ki jih zebe. Tkanina odeje (inlet) je običajno iz gosto tkanega bombaža, tako da polnilo ne more uhajati skozenj. Prešivanje poskrbi, da je puh razporejen po celotni površini. Priporočljivo je redno zračenje, sicer ne na močnem soncu, ampak v senci ali v bolj vetrovnem vremenu. Običajno prešite odeje, polnjene s perjem in puhom, odsvetujejo alergikom in astmatikom.

Tudi vzglavniki so lahko polnjeni s puhom in perjem, v dražjih je več puha in manj perja. Tkanina takega vzglavnika je največkrat iz bombaža.

Ovčja volna – Volna po eni strani varuje pred mrazom, po drugi pa je dober toplot­ni izolator, ki ščiti pred vročino in hkrati prepušča vlago, kar pomeni, da vpija pot in vlago telesa in ju oddaja v prostor. Prešite odeje, polnjene z volno, so primerne tako za zimo kot poletne mesece. So lahke, prijetne na otip, tople in imajo izjemno sposobnost vpijanja odvečne vlage, kar zagotavlja suho spalno okolje. Tiste, ki so obdelane tako, da so primerne za pranje, se lahko perejo pri 40 stopinjah Celzija z blagimi pralnimi sredstvi in brez dodatka mehčalca. Priporoč­ljivo je redno zračenje, vendar ne na močnem soncu, ampak v senci in v bolj vetrovnem vremenu.

Kašmir – Kašmirska dlaka je ena od vrst najboljše in najfinejše dlake, ki izredno dobro zadrži toploto že pri najmanjši količini vlaken. Tudi ta vpija vlago in jo oddaja v okolje. Takšne odeje so tanke, lahke, primerne za ljudi, ki jih pogosto zebe, oziroma za hladne spalnice. Prešite odeje, polnjene s kašmirsko dlako, je treba redno zračiti, podobno kot volno, v senci in na vetru. Za zunanje blago se običajno uporabljajo naravna vlakna, na primer bombaž. Ker pa je cena kašmirja visoka, mu ponavadi dodajo ovčjo volno.

Svila – Prava svila je najdragocenejša in najpopolnejša naravna surovina. Za polnilo jo mehansko obdelajo, tako da se vlakna lepo razporedijo, zrahljajo in pridobijo voluminoznost. Odeje so primerne za ljudi z veliko lastne toplote in tiste, ki se zelo potijo, ker nase prevzame tudi do 40 odstotkov vlage glede na svojo težo in daje hladen občutek. Svila je znana tudi kot antialergeni mate­rial, je lahka, izredno zračna in prilagodljiva. V primerjavi z volno ali puhom se lepše prilagodi telesu in ga objame. Zasledimo jo tudi v polnilu vzglavnikov.

Za polnilo vzglavnikov se poleg ovčje volne, puha in perja, bombaža, svile, ajdovih luščin in poliestrov v obliki kroglic uporab­ljajo tudi lateks in različne poliuretanske pene, ki so anatomsko oblikovane in dobro podpirajo glavo med spanjem. Lateks je lahko v značilni valoviti obliki ali v obliki kosmičev (te lahko dodajamo ali odvzemamo, da dobimo želeno višino vzglavnika). Običajno ima snemljivo prevleko, ki je pralna.

Za lepši videz in popestritev spalnice poskrbimo s posteljnim perilom. Letošnje pomladno-poletne kolekcije so dokaj umirjenih odtenkov: od sivo bele, bež do sivih, rjavosive in antracitne. A napovedovalci trendov niso pozabili na vzorce. Med njimi najdemo modno interpretirane motive flore in favne v kombinaciji s črtami ali tkaninami brez vzorcev. Tudi pri vzorčastih tkaninah so odtenki nežni in nevtralni, na primer pudrasti, modri in nežno zeleni pasteli, vmes pa se lahko znajde tudi kak živahnejši, denimo rumen ali rožnat, a ravno tako s pastelnim pridihom.