VIDEO: Praznične navade pri nas in po svetu - bistvo praznovanja naj bo v druženju (Tina Markun in Chantal Severine van Mourik Guštin)

Katere zanimive novoletne praznične navade imajo ljudje po svetu? Kako se lotevamo okraševanja doma, kakšne so naše in tuje navade pri obdarovanju, kaj storiti z neželenimi darili, in kdo je Sinterklaasov pomagač 'Črni Peter'?

Pogovor smo začele z zanimivimi prazničnimi navadami, ki jih imajo v različnih kulturah; britanskimi 'Christmas Crackers', kitajskimi 'srečnimi jabolki' ter nizozemskim običajem, imenovanim 'Surprises', ko ob prihodu Sinterklaasa ljudje za bližnje izdelajo predmete ter napišejo pesmice. Na Japonskem pa denimo pred novim letom ob ritualu 'Osoji' pospravijo in počistijo domove, nato pa prve tri dni novega leta čiščenje ni zaželeno, saj naj bi odgnalo duhove sreče.

Dotaknile smo se tudi praznične evforije in okraševanja, ki se vsako leto začne bolj zgodaj. Po mnenju sogovornic se okraševanja domov lotevamo bogato, časovno v smiselnem okviru praznikov, začenši z adventnim vencem na prvo decembrsko nedeljo. Chantal Van Mourik Guštin razloži: »Pri nas na Nizozemskem se okraševanje začne, ko Sinterklaas odide nazaj v Španijo. Sinterklass namreč pride 5. decembra z ladjo obdariti otroke, nato se vrne in šele nato se lahko dom okrasi. Seveda se trgovine tega pravila ne držijo.« Tina Markun doda: »Pri nas načeloma velja, da se dom okrasi na Božič, okrasje načeloma nato ostane do Svečnice.« Vsem nam še polaga na srce: »Naj bo vse ob pravem času. Ker če dom okrasimo prezgodaj ali pa okrasje pustimo predolgo, vse skupaj izgubi čar.«

Tina Markun in Chantal Severine van Mourik Guštin se strinjata, da darilo, ki nam ne služi, lahko brez slabe vesti podarimo naprej – imamo veliko možnosti, kako to lahko odgovorno naredimo. Foto: Marko Feist/Delo

Pogovarjale smo se tudi o obdarovanju - kaj si na različnih koncih sveta podarjajo za darila, koga obdarujejo ter kaj lahko storimo z neželenimi darili. Sogovornici sta si edini, da naj darila prihajajo od srca, ne merijo se po ceni in številu. Tina Markun izpostavi: »Pri darilih gre v bistvu za posredovanje čustev, ko darilo damo in darilo sprejmemo. S tem je vloga darila izpolnjena, kaj pa bomo mi z darilom naredili, pa je že naša stvar. Če nam darilo ne ustreza, ga lahko podarimo naprej, nima smisla, da je to darilo doma. Še prej pa seveda pri obdarovanju ravnajmo kot odgovorni potrošniki in pazimo, kaj kupimo, če sploh kupimo. Lahko pa darila tudi sami izdelamo.« Chantal Van Mourik Guštin v smehu prizna: »Moji družinski člani imajo to 'nesrečo', da sama rada kvačkam. Lani sem jim podarila kvačkane šale, letos kape in nogavice.« Zanimivo navado imajo tudi na Kitajskem, kjer ob praznikih namesto daril podarjajo rdeče ovojnice z denarjem, imenovane 'hongbao'.

Pogovarjale smo se še o naravnih in umetnih jelkah, adventnih koledarjih, 'kaznovanju' porednih otrok, parkljih in nizozemski variaciji - 'Črnem Petru', ki v današnjem času zaradi rasistične konotacije ni več sprejemljiv.

Vabljeni k poslušanju celotnega podkasta!