Kolumna Andreja Jagra: Montaža notranjih vrat

Odprtih je več delovišč znotraj hiše, selitev se je zamaknila. Ampak ta mesec pa res gremo na svoje!

Eno zadnjih večjih del je montaža notranjih vrat. Na srečo sva jih kupila že lani, saj bi si ta strošek zdaj težje privoščili. Dela gredo že h koncu, a hiša še kar sesa denar. Ravno toliko še bo, da kupim potrošni material za vgradnjo podbojev. Vrata so bila kupljena v trgovini, oziroma drugače povedano, ne bodo narejena po meri.

Naša hiša ima 11 notranjih vrat, dvoje standardnih velikosti, in sicer 15 x 85 x 210 cm in 27 x 85 x 210 cm. Če so velikosti standardne, so tudi cene denarnici bolj prijazne. Izbira tudi slovenskih dobaviteljev je precejšnja, osredotočala sva se bolj na videz kot na material. Izbrala sva takšna, ki najbolj ustrezajo talni oblogi. Vrata so iz iverala. Podobna imamo že zdaj in sva z njimi zadovoljna. Jaz bi tem podbojem in vratnim krilom rekel kar instant vrata, saj so v kupljeni škatli že pripravljeni delno sestavljeni kosi podbojev, ki se z nekaj lepila in veznimi elementi zmontirajo skupaj. Krilo pa se potem samo še nasadi.

Kako preprosto je to slišati v teoriji, v praksi pa se je pokazalo malo drugače. Kljub temu da sem to že počel, sem vodno tehtnico pri vgradnji prvih podbojev vrtel skoraj dve uri. Je pa vsak naslednji podboj kar padel skupaj v manj kot pol ure. Po prenosu teorije v prakso je delo lažje.

!!galerija!!

Izhodišče za preprosto vgradnjo so ravna tla in pripravljene odprtine, ki morajo biti za vsaj 5 cm večje od širine podboja, za nastavek za tečaj in poliuretansko peno oziroma purpen. Pomagali smo si tudi z vodnima tehtnicama dolžine 2 metra in 80 centimetrov, velikim izvijačem, lepilom za les, kladivom, nizko ekspanzijskim purpenom, kartonom za zaščito tal in krpo za brisanje odvečnega lepila. Za fiksiranje smo uporabili na mero odrezane deske in lesene kline. Na koncu sem tečaje pritrdil z imbus ključem.

Sem se pa že kar navadil, da brez kakšne večje težave ne gre. Tudi tokrat je bilo tako.

Najprej sem izbral ustrezen podboj, da se bodo vrata odpirala v pravo smer, običajno v prostor proti steni. Paket s podbojem vsebuje tri kose podboja in vrečko s spojkami, lesnimi lamelami in tečaji. Lepilo sem kupil posebej. Najprej sem vse lesene dele postavil pred vratno odprtino in okrasno oblogo s kladivom ločil od preostalega dela podboja. S priloženimi navodili si kaj dosti nisem mogel pomagati, saj niso napisana najbolj razumljivo in tudi slike so zelo slabe. Dosti bolj so v pomoč slike, ki so na voljo na spletu. Na več straneh je prikazan proces vgradnje podbojev po korakih, zato se mi podroben opis procesa tukaj ne zdi smiseln. Kljub ličnim navodilom s spleta pa sem imel kar nekaj dela s postavitvijo podbojev v ravno linijo. Z vodno tehtnico je treba biti zelo natančen, saj lahko že milimetrska razlika na vrhu in na dnu podbojev pri višini čez dva metra popolnoma izkrivi pravi kot stranic podboja in natančen položaj. Vse linije in ravnine sem tudi dva krat preveril, preden sem podboje in odprtino spojil s purpenom.

Posebno pazljiv je treba biti tudi pri dvigovanju sestavljenih podbojev in kasneje okrasnih oblog. Zgodilo se mi je, da je obloga počila, ko sem jo preveč na hitro in neenakomerno dvignil. Na srečo je počen del viden samo na notranji strani obloge. Tudi namestitev oblog v podboj zahteva svojo mero občutka, saj lahko ob udarcih pri spojih obloge zdrsnejo ena mimo druge. Dovolj je že milimeter, da je videz popačen. Jaz sem obloge spravil na svoje mesto v podboj kar z roko, s spodnjim delom pesti, saj je občutek za moč tako najboljši.

V spalnih prostorih sem poskrbel, da je purpen temeljito zalit po vseh stranicah med odprtino in podbojem. S tem želim zagotoviti čim boljšo zvočno izolacijo vrat. Za vsa vrata v hiši sem porabil 6 velikih doz purpena.

Če komu v tej fazi še ostaja denar, si lahko privošči takšne za 300 evrov za kos. Jaz bom še premislil, za zdaj sem kupil kar takšne, da za vso hišo niso stale toliko.

Sem se pa že kar navadil, da brez kakšne večje težave ne gre. Tudi tokrat je bilo tako. Jeziček okrasne obloge na kopalniških podbojih je prekratek, da bi segel v utor podboja. Zaradi keramike na stenah kopalnice se je debelina stene povečala za dober centimeter in ravno toliko zmanjka oblogi, da bi jo lahko spojil s podbojem. Na srečo za to obstaja rešitev. Za dobrih 35 evrov sem naročil okrasno oblogo s podaljšanim jezičkom. 

Zdaj pa so na vrsti še kljuke. Če komu v tej fazi še ostaja denar, si lahko privošči takšne za 300 evrov za kos. Jaz bom še premislil, za zdaj sem kupil kar takšne, da za vso hišo niso stale toliko. Žal, kamenčkov Swarowski na vratih (še) ne bo.

Imamo pa vrata, po akcijski ceni približno 250 evrov za kos, ki vključuje podboje in vratno krilo. Posebej sem  kupil še kljuke, lepilo in purpen. 3000 evrov je bilo dovolj.