Kolumna Bojana Žnidaršiča: Priprava na gradnjo prinese največji »zaslužek«

Izraz  »delati« ima v Sloveniji specifičen pomen. Razumemo ga zgolj in samo kot fizično delo. Razmišljanje ne velja za delo, čeprav se prav pri pripravah na gradnjo – velja za novogradnjo in obnovo – največ naredi in »zasluži«. Dobre priprave so ključ do hitre in uspešne gradnje.

Zaslužek pri gradnji

To sicer ni realni zaslužek, pač pa je realni prihranek. Spominjam se gradnje naše družinske hiše. Popis del v besedi in številkah ter grafični del projekta za gradbeno dovoljenje sem leta 2002 poslal na šest podjetij in jih zaprosil za predračun. Odgovorila so vsa (to sicer ni vedno pričakovano), razlika med najnižjo in najdražjo ponudbo pa je bila okrog 100 odstotkov. Najdražja 30 milijonov tolarjev, najnižja 15. V finale sem vzel dva izvajalca in šel z njima v neposredna pogajanja. Na koncu smo podpisali pogodbo za gradnjo družinske hiše na ključ do tretje gradbene faze za dobrih 12 milijonov tolarjev (55.000 evrov).

Na začetku je vedno beseda

Praviloma so potrebe po večjih ali boljših bivalnih prostorih tiste, ki sprožijo usodni stavek: »Zidali bomo.« Potem pa se začne, kot pri prapoku, vse odvijati hitro. Včasih prehitro in začnemo izgubljati nadzor, saj nas vrtinec potegne v dogajanje.  Zato je prav, da prvi besedi sledijo sistematične priprave na gradnjo. Tu je investitor in bodoči stanovalec ključen. Vlogi šefa gradnje se ne more in ne sme odpovedati. Vse vajeti gradnje mora imeti trdno v svojih rokah.

Posamezna (pre)potrebna opravila sem že opisoval v kolumnah. Razdelal sem pogodbe, nujnost vključitve energetskega svetovalca in arhitekta v proces gradnje, učenje, obvladovanje mehkih veščin, kot so recimo pogajanja, nadzor nad gradnjo, vodenje dnevnika, prilagajanje na podnebne spremembe, višine, izraba sončne energije… Danes izpostavljam še finančni »prispevek« pripravljalnih del. Kakor zveni nenavadno, so ta vir dobrih prihrankov.

Priprave brez stroškov

Prav pri gradnji svoje hiše sem se veliko naučil, ko sem v življenje spravljal rešitve in predloge, ki jih sicer priporočam.

Pisanje dnevnika se je izkazalo kot terna. Pametni pišejo in jaz sem si v računalniku vodil vse v eni datoteki po dnevih. Kaj se je zgodilo, kaj se bo zgodilo, telefone in druge kontaktne podatke. Skratka, vse. Zelo uporabno. Ali pa pogodbe. Naredil sem si osnovo, potem pa za vsakega izvajalca prilagodil podatke. Kot vedno izpostavim med svetovanjem, bistvo teh pogodb ni, da bi jih utegnili uporabiti na sodišču (seveda so uporabne tudi tam), temveč v zapisanem dogovoru. Zavedajmo se, da se en izvajalec hkrati pogovarja z veliko investitorji, enako investitor z veliko izvajalci. Ti pogovori niso vedno enaki.

Pred vsako novogradnjo ali obnovo pa je nujen obisk vsaj dveh ali celo treh strokovnjakov. Prvi je na vrsti energetski svetovalec, ki bo pomagal sestaviti projektno nalogo, v kateri boste opisali svojo želeno novogradnjo ali prenovo. Drugi je arhitekt, ki bo vaše želje prelil v načrt za hišo. Sam priporočam vedno še tretjega, to je krajinski arhitekt, ki bo organizacijo in oblikovanje okolice stavbe prilagodil bodočim stanovalcem.

Zaupanje je dobro, kontrola še boljša

Izrek pripisujejo Leninu, mene pa je pri gradnji domače hiše natančen nadzor predračunov dvakrat rešil »najugodnejše« ponudbe. Pri ostrešju je izdelovalec ponudbe »pozabil« obračunati četrtino materiala. Enako tudi ponudnik senčil. Oba sem zatožil vodstvu, a brez odziva. Očitno je ta umazani trik vkomponiran v poslovno (ne)kulturo podjetja. Ko se odločiš za najcenejšega izvajalca, ta potem ugotovi napako in seveda vse zaračuna. Ni zastonj kosil.

O AVTORJU{1}
Bojan Žnidaršič verjame, da je raznolikost življenjskih izkušenj (pre)potrebna podlaga za dobrega energetskega svetovalca. Formalno izobraževanje je začel kot kvalificiran zidar, nadaljeval kot gradbeni tehnik in diplomirani inženir urejanja krajine. Zaključil ga je na filozofski fakulteti kot andragoško specializacijo za predavatelja na višji strokovni šoli. Za svetovanje so pomembne tudi neformalne oblike. Najpomembnejši je certifikat energetskega svetovalca za gospodinjstva pa tudi mentorstva za debato, študijske krožke, moderiranje skupinskih procesov ter NLP-praktika. Od leta 1994 je ustanovitelj in direktor nevladne okoljske organizacije Vitra Cerknica ter avtor energetskega portala NEP Slovenija.