Kolumna Jerneje Jošar: Kmalu bom pobirala svoje seme vrtnin

Moj vrt je maja še poln pridelkov iz prejšnjega leta. Na gredicah se bohotijo zimska solata, prezimni radič, listnati ohrovt, čebula, česen. Čebula in česen bosta ostala na gredah še do junija. S pobiranjem solate pa moram pohiteti, saj bo kmalu pognala stebla, okitena s cvetovi. Vedno že na začetku pomladi določim glavico, najlepšo in najkrepkejšo, katero bom zanalašč pustila na gredi, da oblikuje cvet in kasneje seme.

Tako naredim tudi z listnatim ohrovtom, ki me je radodarno zalagal s svojimi temno zelenimi listi polni vitaminov in mineralov vse do marca, nato pa pognal socvetja z živo rumenimi cvetovi. Ta so v tem času že oblikovala plod, ljubek majhen strok, značilen za kapusnice, ki mu pravimo lusk.

Ker je tudi letos kitajski kapus tako lepo preživel zimo, ne da bi ga kakor koli zaščitila, sem se eni glavici odrekla in jo pustila da zacveti. To seme bo v sebi nosilo čudoviti informacijo – naslednji rod rastlin bo prav tako odporen na nizke temperature. Ker sta z listnatim ohrovtom bližnja sorodnika, so cvetovi in plodovi enaki.

Tudi radič, ki je prezimil, je v teh dneh pognal močno steblo, po katerem so redko izmenjalno nameščeni listi in kmalu bo tudi ta zacvetel. Tu in tam bom kakšnega pustila zacveteti, sicer pa jih še vedno nabiram in jem v solati. Sem ena tistih, ki jim grenak okus radiča prija.

Tistih nekaj korenčkov, ki sem jih pustila v tleh prav tako z razlogom, da si pridelam svoje seme, se je močno olistalo in še malo pa bodo tudi tukaj pognala močna stebla s čudovitimi belimi kobulastimi cvetovi. Na njih se zelo rade zadržujejo muhe trepetavke, ki nam pomagajo v boju z ušmi. Še en dovolj tehten razlog, da pustim kakšno kobulnico zacveteti. Kmalu bosta zacveteli še rdeča pesa in blitva. Koliko semen bom pridelala!

Nadzorovanje kapusovega belina

Pregledovanje listov kapusnic je na mojem vsakodnevnem jutranjem sprehodu postalo stalnica.

Seveda je prezimnim posevkom na gredah že začela delati družbo tudi  spomladanska množica vrtnin. Kapusnice, zelje, cvetača, brokoli, ki sem jih posadila na prosto konec aprila, se v glavnem lepo razvijajo. V tem času je že opaziti zalega belega metuljčka z imenom kapusov belin, ki odlaga jajčeca na spodnjo stran listov, iz njih pa se kmalu izležejo požrešne gosenice. Zato je pregledovanje listov kapusnic na mojem vsakodnevnem jutranjem sprehodu postalo stalnica. Za zdaj jajčec še nisem našla, ko jih bom, jih bom pa čisto preprosto odstranila s prsti. Škodo na ta način znatno zmanjšamo. Sicer pa, če ste pozorno brali moje prejšnje kolumne, že veste, da sem med kapusnice posadila stebelno zeleno, ki metuljem strašno smrdi.

Čakanje na slastne stroke

Grah, ki sem ga tudi letos marca posejala kar v lončke in kasneje presadila na grede, že lepo cveti. In komaj čakam, da bom pobirala sladke stroke. Poleg klasičnega graha, pri katerem jemo mlada zrnca, že nekaj let sejem tudi sorto sladkornega graha, kjer so užitni mladi stroki. Tisti, ki tega še niste poskusili, ne veste, kaj zamujate! No, letos je za grah že zelo prepozno, saj mu bo poleti prevroče in ne bo oblikoval cvetov in plodov. Imejte pa to v mislih za naslednje leto.

Redkvice sem že pobrala. Letos tudi take z vijoličasto obarvanimi gomoljčki. Lepe! Tudi konec marca posajena solata raste kot za stavo in nekaj glavic bo kmalu primerno velikih za rezanje. Rada imam sorte, pri katerih obtrgujemo liste. Rastlina se iz srčka vedno znova obnavlja. Nekaj takih sadik imejte vedno na svojem vrtu. In blitva ja zaživela, pa da o rukoli, ki je prezimila, niti ne izgubljam besed.

Fižol, tako nizek kot visok, sem posejala v lončke. Že nekaj let raje sejem v lončke, kot na prosto, vzrok pa so polži. Tako imam večjo kontrolo nad rastlinami. Še kak dan bom počakala, da se okrepi koreninski sistem in požene še kak list na mladih poganjkih, pa ga bom presadila na gredo. Nizkemu fižolu bodo družbo delale kumare, saj mu blaga senca velikih listov, ki se bohotijo nad njim, več kot prija. In medtem ko bom prvo setev fižola presajala na grede, bom v lončke še enkrat posejala manjšo količino stročjega fižola. Setev bom v tritedenskih presledkih ponovila še nekajkrat in si zagotovila sveže fižolove stroke vse do pozne jeseni.

Ne gre brez pobiranja polžev

Ja, tudi polži so se že pokazali. Sploh zadnje dni, ko je bilo kar nekaj ploh. Vsakodnevnemu pobiranju se ne morem izogniti. Seveda pa se hkrati zatekam k tisoč in eni naravni metodi, ki bi pomagala, da zelenjadnice ne postanejo polžja gostija. Ena izmed teh je tudi polaganje listov črnega bezga med zastirko. Ti polžem smrdijo in resnično jih je na teh gredah mnogo manj. Tudi nova zastirka iz miskanta se je obnesla več kot odlično. Ker je na drobno narezana in dokaj ostra, ne nudi ravno prijetnega zavetja polžem.

Sedaj se verjetno že sprašujete, kaj pa paradižnik, ali ga ne bom posadila. Seveda ga bom! Krepke, čokate rastline, velike le okoli 20 cm, in brez cvetov. Ja, takšna mora biti sadika, da se bom čim prej ukoreninila in začela rasti, da bo rastlina kasneje krepka in odporna proti boleznim in škodljivcem, ter da bo hitro zacvetela in dobro obrodila. Izdolžene, blede sadike s cvetovi niso dobra izbira.

Toploljubne vrtnine

Če povem čisto po pravici, je v tem primeru obveljal rek o bosi kovačevi kobili in je zaradi preobilja dela moral moj paradižnik hote ali nehote počakati na teden, ki prihaja.

Ponavadi s sajenjem na prosto počakam na ledene može, pa ne zato, ker bi prinašali slano, saj vemo, da se je to zgodilo v tridesetih letih le nekajkrat. Vzrok je v tem, da se šele v sredini maja tudi tla ogrejejo na temperaturo, ki je pravšnja, da lahko posadimo na prosto paradižnike, paprike, jajčevce, kumare in bučke. Vsaj 15 stopinj Celzija morajo imeti. Letos se je to zgodilo mnogo prej, tako da bi načeloma te rastline že lahko rasle na vrtovih. Morda sem imela nekaj zadržkov zaradi prenizkih nočnih temperatur, ki so bile nižje, kot je priporočljivo za te toplotno zahtevne vrtnine. Vsaj 10°C naj bi bilo tudi ponoči. V glavnem pa, če povem čisto po pravici, je v tem primeru obveljal rek o bosi kovačevi kobili in je zaradi preobilja dela moral moj paradižnik hote ali nehote počakati na teden, ki prihaja.

Pa ne pozabite obnoviti zastirke! Sedaj so že vzklila semena ognjiča, boreča in ostalih enoletnic, ki se vsako leto same zasejejo, tako da lahko brez skrbi tla zastremo z debelo plastjo slame, sena, listja, miskanta ...