Kolumna Jerneje Jošar: Setveni koledar zakon, glavna organizacija

Ne prav prijetni začetki

Mnoge moje stranke me sprašujejo: »Jerneja, a je verjeti temu? A to res pomaga našim rastlinam?« »O, da, pa še kako,« je vedno moj odgovor.

Moram priznati, da na začetku sledenje napotkom setvenega koledarja ni bilo ravno prijetno. Ko sem po letih iskanja, končno tudi v Ljubljani, ki je postala moj drugi dom, odkar sem vpisala študij agronomije, našla svoj košček zemlje, sem začela vneto vrtnariti. Seveda na ekološki način, sonaravno, brez strupov in tudi brez agresivnih posegov v tla, kot je prekopavanje – štihanje in okopavanje. Gredice so dobile nepravilne oblike, potka je vijugala med njimi, med rastline sem polagala zastirko in si že prvi dan, ko sem čistila grede, omislila svoj kompost. In začela sejati in saditi na dneve, kot je veleval lunin setveni koledar. Oh, kako napeto je bilo včasih.

Nemalokrat sem hitela po službi na vrt, s semenom in sadikami v roki, in vsa ihtava sadila solato. Ja, lovila sem zadnji dan, ugoden za listnate rastline, v ugodnem obdobju za presajanje. Tudi teh v posameznem mesecu ni ravno v obilju.

PREBERITE ŠE: SETVENI KOLEDAR MARIJE THUN: DNEVE ZA KORENINO, CVET, LIST IN PLOD POTRDILI S POSKUSI

Lovila sem zadnji dan s solzami v očeh, ker je bila ura že deset do sedmih zvečer, ob sedmih pa je bilo priporočljivih ugodnosti konec. Ko se je to ponovilo tretjič, sem si rekla, konec s tem.

Za presajanje je namreč primeren čas padajočih Luninih lokov, takrat Zemlja vdihuje – sile in tokovi se osredotočijo na spodnje dele rastlin. Korenine zato bolje rastejo in se dobro razvijejo, kar je pri presajanju zelo pomembno. Torej, ko presajamo solato, ni dovolj, da na koledarju poiščemo dan z ikonico lista, ampak mora ta biti v tistem tednu, ki je označen tudi kot ugoden za presajanje rastlin. Ko presajamo rastline s plodovi, denimo paradižnik, poiščemo ikono s plodom (na koledarju je to prav zares kar paradižnik) v tistem tednu, ki je označen kot ugoden za presajanje.

In ja, lovila sem ta zadnji dan s solzami v očeh, ker je bila ura že deset do sedmih zvečer, ob sedmih pa je bilo priporočljivih ugodnosti konec. In kaj bom potem? Naslednje ugodno obdobje sledi šele čez dva tedna! Ko se je to ponovilo tretjič, sem si rekla, konec s tem. Vrtnarjenje je sprostitev, uživanje, meditacija, odklop in ne ihtavo lovljenje zadnjih minut in skrb, kaj se bo zgodilo, če ne bo posajeno ob pravem času.

Organizacija in načrtovanje

Zdaj na začetku meseca vzamem v roke setveni koledar, pogledam ugodne dneve in zraven pripišem, katero vrtnino bom takrat sejala in sadila.

Zdaj vem, da je bilo tako zgolj zaradi moje slabe organizacije. Načrtovanje je pomembno vsepovsod, na vseh »frontah« v življenju. Takoj je vse lažje. In tudi tukaj je bilo tako.

Zato zdaj na začetku meseca vzamem v roke setveni koledar, pogledam ugodne dneve in zraven pripišem, katero vrtnino bom takrat sejala in sadila. Začetniki nujno preverite, kateri mesec je primeren za setev in sajenje posameznih vrtnin.

Še vedno se bo dogajalo, da se ne boste mogli držati načrta. Življenje je pač nepredvidljivo. Narava še bolj. In v dežju, mrazu ne boste mogli opraviti načrtovanega. Tudi premokra ali premrzla tla so sila neugodna za delo na vrtu, zato upoštevajte tudi to in dela preložite.

Kam spadajo določene rastline

Rastline razdelimo na štiri skupine, glede na to, kateri del pobiramo – uživamo ali samo občudujemo, kod denimo cvetlice. Večino rastlin brez težav uvrstimo v pravo skupino, tu in tam pa vseeno pride do zadrege.

Pa poglejmo, v katere skupine jih razdelimo:

• dan za korenino: čebula, česen, šalotka, korenček, peteršilj (sorte za koren), pastinak, redkvica, repa, podzemna koleraba, črna redkev, rdeča pesa, črni koren, hren, krompir, gomoljna zelena;
• dan za list: solata, radič, endivija, motovilec, kreša, rukola, azijska listna zelenjava, špinača, blitva, listna zelena, peteršilj (sorte za list), por, sladki komarček, nadzemna kolerabica, šparglji, zelje, glavnati ohrovt, listnati ohrovt, brstični ohrovt, kitajski kapus, cvetača, trata, listnata zelišča, ki ne vsebujejo eteričnih olj;
• dan za cvet: cvetlice, cvetoče čebulnice, zdravilne rastline, brokoli; 
• dan za plod: grah, bob, fižol, leča, čičerka, soja, koruza, paradižnik, paprika, jajčevci, feferoni, čiliji, kumare, buče, bučke, žita.

Ponekod ni vse tako očitno

Pri nekaterih vrtninah nismo prepričani, v katero skupino jih uvrstimo. Vprašanja mojih strank se pogosto nanašajo na kolerabico, por, sladki komarček, šparglje, brokoli.

Kolerabica: Marsikomu se poraja vprašanje, kaj je pravzaprav ta žogica zelene, belozelene ali modrovijoličaste barve, iz katere po vsej površini poganjajo listi z dolgimi listnimi stebli. Ali spada med gomoljevke, pa pač raste nad zemljo? Morfološko je to, kar jemo, preobraženo odebeljeno steblo. Po setvenem koledarju upoštevamo navodila za list.

Sladki komarček: Baklast gomolj sestavljajo odebeljeni listni peclji. Po setvenem koledarju upoštevamo navodila za list.

Brokoli: Užitni del brokolija je tako kot pri cvetači socvetje z odebeljenim, mesnatim cvetnim steblom in cvetnimi popki. Po setvenem koledarju upoštevamo navodila za cvet.

Por: Pri poru pobiramo liste. Zbrani so na majhnem preobraženem steblu, ki ga vidimo šele, ko rastlino vzdolžno prerežemo. Po setvenem koledarju upoštevamo navodila za list.

Šparglji: To so poganjki, ki bi oblikovali liste, če jih ne bi porezali. Po setvenem koledarju upoštevamo navodila za list.

Cvetača krši vsa pravila

Del cvetače, ki ga uživamo, je socvetje z odebeljenim, mesnatim cvetnim steblom in cvetnimi popki, imenovani roža. Tako kot pri brokoliju. Zatorej bi po vseh pravilih morali sejati in saditi cvetačo na da,n ugoden za cvet. Vendar so poskusi pokazali, da se roža cvetače slabše razvija, rastline pa gredo v cvet, še preden so zrele za spravilo, če jo sejemo in presajamo ob dnevih za cvet. Zato za setev in sejanje izberemo dan za list.