Voda v hiši in na vrtu: Do konca leta 2017 namesto greznic male čistilne naprave

25. 8. 2014 | Besedilo: Sebastijan Ozmec | Fotografije: arhiv podjetij

voda, greznica, vzdrževanje čistilne naprave, čistilna naprava

Nova zakonodaja, ki ureja področje odvajanja gospodinjskih odpadnih komunalnih voda v javno kanalizacijo, nalaga ureditev te problematike do konca leta 2017. Vsi lastniki objektov, katerih fekalne in pralne vode niso speljane v kanalizacijo, morajo torej do takrat zagotoviti čiščenje svojih odpadnih voda s čistilno napravo. Ena od možnosti so biološke čistilne naprave.

Pri objektu, ki ni povezan z javno kanalizacijo, moramo sami poskrbeti za odvajanje in čiščenje gospodinjskih odpadnih voda. Povsod po državi, kjer gradnja centralnega kanalizacijskega omrežja ni gospodarna, je ena izmed ugodnih rešitev biološka čistilna naprava (BČN). Lastniki hiš, ki niso priključene na javno kanalizacijo, bodo tako morali svoje greznice zamenjati z malo komunalno čistilno napravo najpozneje do 31. decembra 2017.

»Stroški BČN so v njeni celotni življenjski dobi znatno manjši od stroškov nepredušno zaprte greznice,« ugodni finančni vidik nakupa biološke čistilne naprave poudarja Petra Pavlin iz podjetja Ekokult. Ko je voda, ki priteče iz gospodinjstva, očiščena, jo lahko skozi ponikovalnico speljemo v tla ali odprti vodotok. »Z ustrezno izbranim sistemom imamo dolgoročno korist, saj nimamo stroškov s priključkom na kanalizacijo niti z let­nim čiščenjem odplak. V Sloveniji se veliko gospodinjstev ne more gospodarno priklopiti na kanalizacijsko omrežje, a obstaja dovolj drugih možnosti. Od greznic za fekalije brez odtoka do popolnoma bioloških malih čistilnih naprav,« pojasnjuje Anže Skubic iz podjetja Armex armature, ki poleg finančnega omeni tudi ekološki vidik. Bistvo delovanja majhnih BČN je namreč ohranjanje čistega okolja oziroma čistih podtalnih in površinskih voda, predvsem tam, kjer ni javne infrastrukture. »Zaradi razgibanosti slovenskega površja je v manjših in razpršenih naseljih izvedba javne kanalizacije stroškovno neupravičena,« poudari Skubic.

Namestitev čistilne naprave

Preden se odločimo za nakup BČN, moramo preveriti več dejavnikov in jih upoštevati. Najbolj pomembna je velikost čistilne naprave, ki jo izberemo glede na število ljudi v objektu. Za štiričlansko gospodinjstvo, ki na dan porabi približno 150 litrov vode, je dolga približno tri metre, široka dva in pol metra in visoka približno dva metra. Izkop naj bo v vsako smer večji za vsaj 35 centimetrov. Prazen prostor na koncu zasujemo s peskom. Niti premajhna niti prevelika čistilna naprava ne bo delovala optimalno. »Koliko prostora potrebujemo, je odvisno od tipa naprave, mora pa imeti zbiralnik dovolj velik volumen. V večini gospodinjstev sta dve dnevni konici porabe vode, in sicer v jutranjih urah in še večja v večernih urah. Takrat je poraba vode v zelo kratkem času izredno velika, in če imamo premajhen zbiralnik, je pretok vode skozenj prehiter. Voda na iztoku ne more biti prečiščena zadovoljivo. Pomembno je tudi, da je vgrajena primerna tehnologija čiščenja, ki prenese dnevne konice, daljšo odsotnost in občasne preobremenitve,« svetuje Petra Pavlin.

Za čistilno napravo je treba izbrati pravo mesto na dvorišču. Ni treba paziti na to, ali bodo čez njo peljala vozila, saj so na trgu tudi povozni betonski rezervoarji, ki zdržijo večjo obremenitev. »Naši rezervoarji so povozni do 12,5 tone, tako da jih lahko vgradimo na zelenici ali pod dvoriščem, parkiriščem, dovozno potjo, nadstreškom in podobno,« razloži Anže Skubic. »Na povoznih površinah vgradimo betonsko čistilno napravo ali pa nad njo naredimo betonsko ploščo s pokrovom,« doda Matija Lupšina iz podjetja Vodateh.

Za vkop v zemljo ni treba vedno izkopati nove luknje, za BČN lahko namreč uporabimo tudi obstoječo greznico. »Če greznico za fekalne in odpadne vode že imamo, lahko BČN vkopljemo pred greznico, ta pa postane ponikovalno polje. Lahko pa BČN vgradimo tudi v obstoječo greznico, če njene mere ustrezajo,« pravi Matija Lupšina.

BČN namestimo tako, da bo dotok vode neposreden, raven, brez zavojev in brez dodat­nih usedalnikov ter greznic pred napravo. Električne BČN, ki imajo kompresor za dovajanje zraka, ta je hrana mikroorganizmom, ki čistijo vodo, so opremljene tudi s puhalnikom, ki ga speljemo navpično ob hiši do slemena strehe. Če dodamo še sistem daljinskega nadzora, lahko iz naslanjača spremljamo vsebnost kisika in količino dotoka vode v čistilno napravo.

Potek čiščenja

Pravilen dotok vode in zraka je pomemben, ker proces čiščenja v BČN poteka tako, da se mora aktivno blato z mešanjem in prezračevanjem nenehno vzdrževati v stanju gibanja, saj le tako omogočimo naravno samočiščenje. Mikroorganizmi v napravi naredijo biomaso, ki se spremeni v usedlino, in predelajo organske in mineralne snovi v vodi, ki se nato kot aktivno blato v času mirovanja biološke čistilne naprave usedejo na dno. Ko se to zgodi, je voda dovolj očiščena, da jo lahko spustimo v vodotok ali tla.

Za zidanice, vikende in tiste sezonske objekte, ki jih manj uporabljamo, je primernejša BČN, ki deluje brez elektrike in brez dolgega zagona. Odpadnih voda je v sezonskih objektih manj, zato ni nenehnega pretoka, ki je potreben za normalno delovanje klasične električne različice. Čistilna naprava brez elektrike deluje po sistemu prekatov. Ko voda priteče v prvi prekat, se tam opravi predčiščenje. Vsi večji delci se usedejo na dno in počasi razpadajo. Voda nato steče v drugi prekat, odplake pa v bioreaktor, ki je sestavljen iz prezračevalnega sistema in mikroorganizmov. Odplake se nato prelivajo čez čistilne stopnje, pri čemer se voda toliko očisti, da jo lahko spustimo v tla.

Zagon traja nekaj mesecev

Ko namestimo BČN, jo moramo zagnati. To naredimo zgolj s pritiskom na stikalo, toda mikroorganizmi, ki čistijo vodo, se morajo šele razviti. Koliko časa potrebujejo za to, je odvisno od količine fekalne in odpadne vode, ki se steka skozi napravo. Več ko je odpadne vode, hitrejši je zagon. Običajno traja od enega do šestih mesecev. »Če so uporabniki ves dan odsotni in pridejo domov šele proti večeru, se bo lahko zagonski postopek zavlekel,« pove Matija Lupšina.

BČN so narejene tako, da smo lahko odsot­ni tudi do meseca in pol, pa bodo še vedno delovale. Po daljši odsotnosti jih bo treba še enkrat zagnati. Prav zato so za vikende in sezonske objekte primernejše biološke čistilne naprave, ki delujejo brez elektrike, saj ponovni zagon ni potreben, temveč se lahko takoj uporabljajo. Kljub temu pa niso primerne za tiste stanovanjske hiše, kjer je pritok odpadnih voda prevelik.

Cene bioloških čistilnih naprav so različne. Poleg začetne investicije v napravo lahko stroški nastanejo tudi pozneje z vzdrževanjem in praznjenjem. Dovolj kakovostno čistilno napravo za štiričlansko družino lahko kupimo že za približno 1500 evrov, v to ceno sta običajno všteti tudi dostava in montaža. »Cena je odvisna od tipa BČN in zapletenosti tehnologije, ki jo uporablja. Dobra ponudba je razčlenjena do podrobnosti in vsebuje vsa potrebna dela, razen gradbenih, saj je cena teh odvisna od terena. Ponudba mora vsebovati čistilno napravo, prevoz, vgradnjo, montažo in zagon,« pojasnjuje Petra Pavlin. Osnovna cena pa je lahko tudi zavajajoča in se pozneje lahko pokažejo skriti stroški. Velik strošek je lahko praznjenje, saj ta strošek obračunava vsaka občina oziroma lokalno komunalno podjetje po svoje. Priporočljivo je o tem vnaprej vprašati ponudnika, saj je bistvena razlika, ali se biološka čistilna naprava prazni enkrat na leto ali enkrat na tri leta. Pri tem je pomembna tudi primerna velikost zbiralnika, ki ne sme biti ne premajhna ne prevelika.

Stroški vzdrževanja

Načeloma vzdrževanje BČN ni drago. Pri normalnem delovanju bo treba plačati le račun za porabljeno električno energijo, ki na leto znese od 20 do 50 evrov, pri napravi brez elektrike pa odpade tudi ta strošek. Edini strošek je vzdrževanje oziroma servisiranje. Redno je namreč treba vsaj vizual­no pregledati napravo. »Preveriti moramo računalnik, delovanje puhala in rezervoar, če se kakšnega kosa oprime denimo papir. Vizualni pregled pa je pomemben tudi, da ugotovimo, ali je treba zbiralnik sprazniti,« pove Anže Skubic, ki še svetuje, da je za optimalno delovanje naprave priporočljiv obisk strokovno usposobljenega serviserja enkrat na leto. Zato je dobro že ob nakupu s prodajalcem skleniti tudi pogodbo o servisiranju.

Redno spremljanje dogajanja je nujno tudi zato, ker je naprava »živa«. Da bi lahko sami opravljali nadzorniško delo, si izberemo napravo, ki je zasnovana preprosto, kar pomeni, da v zbiralniku nima zapletene tehnologije, ki bi se lahko zamašila zaradi odplak, in zahtevnega krmilnega sistema. Tudi pooblaščeni serviser najprej opravi vizualni pregled, nato pa še meritve vrednosti pH, preveri višino blata, temperaturo, odvzame vzorec in opravi meritve kemijske porabe kisika. »Poleg servisa nastane strošek tudi z odvozom blata. Odvaža se samo stabiliziran mulj. Zakonsko predpisani rok za odvoz mulja iz čistilne naprave je najmanj enkrat na tri leta. Vse, kar je pogosteje, so dodatni nepotrebni stroški, ki lahko izredno podražijo začetno investicijo,« finančni vidik opiše Petra Pavlin.

Sprememba navad

Če že doslej nismo v odtoke zlivali agresivnih kemijskih sredstev, tudi po namestitvi biološke čistilne naprave ne bo treba spreminjati navad. Vseeno pa obstajajo snovi, ki močno poslabšajo delovanje čistilne naprave, saj poteka čiščenje odplak po naravni poti z mikroorganizmi. V odtok tako ne spadajo kavna usedlina, agresivna čistilna sredstva (varekina in druga agresivna gospodinjska čistila), antibiotiki, večje količine olja in kisa. Prav tako v BČN ne smejo končati deževnica s strehe, meteorne vode, podtalnica, snežnica, kisline (solne, fosforne, žveplene), močni lugi, večje koncentracije soli, gnojnica živalskega izvora, strupi, gnojila, bencin, topila, barve, težji nerazgradljivi delci, vlažilni robčki, nerazgradljiv papir, kondomi, damski vložki, tekstil, voda iz bazenov in jacuzzijev. »Navedeno je treba upoštevati, drugače je lahko njeno delovanje močno moteno, pojavijo se neprijetni vonji. Še posebno maščobe in olja povzročajo močan smrad. Maščobe je treba ločiti že v kuhinji,« pojasni Anže Skubic.

Ker bomo BČN uporabljali zelo dolgo, verjet­no jo bomo kupili zgolj enkrat v življenju, je pomembno, da se pred nakupom dobro posvetujemo in preverimo ponudbo na trgu. Napačna izbira se nam bo namreč kmalu maščevala s previsokimi stroški.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE