Kako izbrati čistilno napravo, ki bo zamenjala greznico

»Izbira ni preprosta,« pravita svetovalec Aleš Levičar in Sabina Senica, projektna vodja za okolje v komunalnem in gradbenem podjetju Kostak, d. d. Sogovornica je tudi idejni vodja projekta Varujvodo, s katerim se je pet partnerjev v šestih posav­skih občinah lotilo temeljitega ozaveščanja in svetovanja občanom o učinkovitem čiščenju komunalnih odpadnih voda. Del projekta je brezplačno svetovanje občanom o učinkovitem čiščenju komunalnih odpad­nih voda na območjih razpršene gradnje, kjer lokalna skupnost ni obvezana zgraditi javnega kanalizacijskega sistema, ampak je za to odgovoren vsak posamezni lastnik objekta.

V Posavju je ali pa bo na kanalizacijski sistem priključenih 45.000 prebivalcev, približno 30.000 ljudi pa bo za sistem čiščenja odpadnih voda moralo poskrbeti samih, z malo komunalno čistilno napravo (MKČN). Po zakonodaji morajo lastniki objektov, ki nimajo urejenega ustreznega čiščenja, za to poskrbeti do konca leta 2021. »Za tiste, ki so gradbeno dovoljenje pridobili pred 14. decembrom 2002 in imajo ustrezno pretočno greznico, je rok za ureditev ob prvi rekonstrukciji objekta, za katero morajo pridobiti gradbeno dovoljenje,« pravi Sabina Senica.

Zanimanje je veliko

Od sredine februarja, ko je svetovalna pisarna začela delovati, jo je obiskalo več kot 60 ljudi iz šestih posavskih občin. »Popisa stanja, kakšne so razmere pri čiščenju odpadnih voda na območjih, kjer ne bo kanalizacijskega sistema, nimamo, tako da to ugotavljamo sproti,« pravi Aleš Levičar.

Po ocenah ima večina hiš ne samo v Posavju, ampak tudi v Sloveniji, ki niso priklop­ljene na kanalizacijske sisteme, pretočne greznice, ki odpadne vode delno očistijo, a ne dovolj. »Tudi če iz greznice teče na prvi pogled čista voda, bi analiza pokazala, da je vse prej kot čista. Razlika med prečiščevanjem greznice in MKČN je v tehnologiji oziroma v postopkih, kako se odpadne vode čistijo,« pravi Sabina Senica.

PREBERITE ŠE: Kolumna Andreja Jagra: Vgradnja male čistilne naprave

Izbira nove MČN ni lahka naloga, saj je na trgu množica ponudnikov. Zbornica komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Sloveniji ima seznam nekaj manj kot 70 MKČN, ki so na njem vpisane na željo proizvajalca ali dobavitelja. Te naprave imajo dokumentacijo, ki pa – opozarja zbornica – le dokazuje, da je tipska MKČN lahko v prodaji na slovenskem trgu, »ni pa dokazilo, da izpolnjuje tudi zahteve predpisov na področju varstva okolja«. Z drugimi besedami: področje je neurejeno, tako da lahko človek v dobri veri, da dela nekaj koristnega za sebe, svojo družino in okolje, naredi veliko in drago neumnost, saj je postavitev MKČN naložba, ocenjena na 2500 do 5000 evrov.

!!galerija!!

Najpogostejše napake

Izkušnje tudi kažejo, da nekateri, ki so se že odločili za vgradnjo MKČN, delajo napake, pravi Aleš Levičar: »V nekaterih gospodinjstvih so izbrali neustrezno velikost MKČN – običajno premajhno glede na število oseb v gospodinjstvu –, imajo neustrezno tehnologijo oziroma so izbrali neustrezno lokacijo gradnje. Pomembna je tudi izbira ustreznega materiala, iz katerega je MKČN, saj lahko npr. plazenje terena deformira stene čistilne naprave, ki je narejena iz plastike.«

Ena od napak je tudi nepravilno speljan iztok iz MKČN v vodotok, kanalizacijo za odvajanje padavinskih voda ali ponikanje. Ob večjih padavinah lahko skozi iztok čistilne naprave vdrejo padavinske vode in čistilno napravo zalijejo, kar poruši ali celo popolnoma ustavi proces čiščenja odpadne vode. Ali pa se naprava okvari.

Veliko je tudi MKČN, ki nimajo urejenega ustreznega ponikanja, nimajo zagotovljenega nadzora nad očiščenimi odpadnimi vodami na iztoku ali pa ne delujejo, ker jih lastniki ne znajo pravilno uporabljati ali vzdrževati. »Primer je bila družina, ki je ob daljšem dopustu izklopila elektriko v hiši, kar pomeni, da je izklopila tudi elektriko, ki jo potrebuje večina MKČN. Ko so se po več kot mesecu dni vrnili, naprava seveda ni delovala, ker mikroorganizmi niso preživeli. A tega niso vedeli in jih je pričakal smrad,« pravi Aleš Levičar.

Sabina Senica dodaja: »Smrad iz male čistilne naprave je znak, da je nekaj narobe. Po treh mesecih, ko se procesi v mali čistilni napravi običajno stabilizirajo, smradu ne bi smelo biti več.«

Kako svetujejo v Posavju

Pri nakupu nove MKČN je zato potrebna previdnost oziroma preverjanje številnih spremenljivk. »Najpomembnejša je izbira ustrezne velikosti,« poudari Aleš Levičar, ki na drugo mesto postavlja odgovor na vprašanje, ali uporabnik potrebuje pohodno ali prevozno napravo. Pomembno je tudi, ali želi nadgraditi obstoječo greznico ali vgraditi novo čistilno napravo.

PREBERITE ŠE: Mikrobiološko čiščenje vode: Sončni dezinfektor slovenskega gimnazijca ima lepo prihodnost

Ponavadi pa se obisk začne s preverjanjem konkretne lokacije v PISO oziroma Prostorskem informacijskem sistemu občin in drugih podobnih bazah podatkov. Pomembno je preveriti, ali je objekt na vodovarstvenem ali drugem občutljivem območju in kam bo speljan iztok iz čistilne naprave. Naprava mora imeti tudi zagotovljen dostop, saj jo je treba vzdrževati in zagotavljati praznjenje blata.

Projekt Varujvodo
V okviru projekta Varujvodo dva partnerja, Kostak, d. d. in zavod Svibna, razvijata vsak svojo novo malo komunalno čistilno napravo, ki sta zasnovani kot do okolja prijazni, trajnostni in zeleni rešitvi. »Pri razvoju smo bili usmerjeni predvsem na to, da bo enostavna za upravljanje in vzdrževanje ter da v osnovi za delovanje ne potrebuje elektromehanske opreme. S prvimi meritvami na iztoku smo že zadostili zakonsko določenim mejnim vrednostim za izpust v okolje, več pa bo znanega po koncu raziskovalnega obdobja,« pravi Sabina Senica, ki napravo razvija v družbi Kostak. Več o projektu lahko preberete na www.varujvodo.si.

Izbira MČN je prav tako odvisna od življenjskih navad ljudi, ki v hiši živijo, razloži Aleš Levičar. Posavce bodo s projektom Varujvodo poučili, kaj nikakor ne spada v MKČN: lugi, agresivna sredstva, belila, varikina, vlažilni robčki, palčke za ušesa, damski vložki, jedilno in drugo olje, ostanki hrane, zdravila …

»MKČN, ki jim pravimo tudi biološke čistilne naprave, so v osnovi tehnične naprave, v katerih poteka čiščenje odpadnih voda z mikroorganizmi,« opozarja Sabina Senica. »Pri njih pa so, tako kot pri vseh napravah, potrebni izbira prave tehnologije, pravilna vgradnja, nadzorovanje delovanja in redno vzdrževanje.« Po njihovih izkušnjah nekateri ponudniki vsega tega kupcem niso razložili.

Kako se torej odločiti oziroma kaj izbrati med tehnologijami čiščenja odpadnih voda? »Pri nas konkretnega odgovora, katero malo čistilno napravo vgraditi, ne dobite, saj je odločitev na koncu stvar posameznika. Predstavimo pa tehnologije čiščenja oziroma tipe čistilnih naprav, povemo, na kaj vse moramo biti pozorni v konkretnem primeru in kakšne so naše izkušnje z že vgrajenimi malimi komunalnimi čistilnimi napravami,« pravi Aleš Levičar. Opozorijo tudi na zakonske okvire in meritve prečiščene vode, s katerimi lastnik, ko doseže določene parametre, uveljavlja znižanje okoljske dajatve za obremenjevanje okolja. Celovito sliko zaokrožijo s podatki o sofinanciranju gradnje MKČN, ki ga zagotavljajo v posav­skih občinah.

Najpogostejši sistemi čiščenja z aktivnim blatom za gospodinjstva Šaržni biološki reaktor (SBR, lebdeča biomasa): Znan je tudi kot »napolni-in-izprazni« sistem z razpršeno biomaso. Od drugih sistemov se razlikuje predvsem po tem, da prezračevanje in usedanje aktivnega blata potekata v istem prekatu. Zaradi navedenega je potrebne več elektromehanske opreme, saj se procesi čiščenja izvajajo ciklično (npr. v šesturnih ciklih polnjenje, zračenje, usedanje, praznjenje). Rastlinska čistilna naprava (RČN): Posnema samočistilno sposobnost narave. Predstavlja ekološko rešitev čiščenja odpadnih voda s pomočjo mikroorganizmov, ki so priraščeni na substratu (pesku) in koreninah vlagoljubnih rastlin. Za delovanje navadno ne potrebuje elektromehanske opreme. Zahteva med 1,5 in 2 kvadratnega metra površine na osebo, biomasa je pritrjena na medij (pesek, ekspandirano glino, vulkanski pesek itd.) in koreninski sistem rastlin. Navadno je zanjo potrebnega nekoliko več prostora za vgradnjo. Od vseh naprav predstavlja najbolj zeleno in sonaravno tehnologijo. Čistilna naprava s plavajočimi nosilci biomase (MBBR): Je prilagojen sistem z aktivnim blatom, v katerega dodamo nosilce biomase, ki lebdijo v prezračevalnem prekatu. Nanje se pritrjuje biomasa. Čistilna naprava z razpršeno biomaso (aktivno blato): Aktivno blato je prosto plavajoče v prezračevalnem prekatu.Delovanje naprave se začne z dovodom odpadne vode v prvi prekat, kjer se težji in lebdeči delci posedejo. V drugem, prezračevanem prekatu se v odpadno vodo vpihuje zrak, ki pripomore k pospešeni razgradnji odpadne vode. V zadnjem prekatu se mulj z mikroorganizmi usede in loči od prečiščene odpadne vode, ki odteka v okolje. Povratne črpalke vračajo mulj v proces čiščenja. Pri tem nastaja tudi odvečno blato, ki ga je treba odstranjevati.