Najbolj gospodaren sistem ogrevanja je tisti, ki ima visoko kurilno vrednost, poceni energent in visok izkoristek, pravi energetski svetovalec Franc Kalan, ki je za Deloindom pripravil primerjavo cen energentov in sistemov ogrevanja. A pri izbiri novega ogrevalnega sistema in energenta je treba upoštevati tudi druge dejavnike.

Lesni sekanci, na primer, ki so najcenejši energent (glede na trenutne cene je ogrevanje z njimi za 67 odstotkov cenejše kot s kurilnim oljem), v urbanem okolju ne pridejo v poštev, izjema so sistemi daljinskega ogrevanja na lesne sekance. Z vgradnjo toplotne črpalke voda/voda, ki bi nadomestila nizkotemperaturni oljni kotel s 70-odstotnim izkoristkom, bi bilo ogrevanje cenejše za 75 odstotkov, a ta rešitev je primerna le za tiste, ki imajo na svoji parceli podtalnico.

Če imamo možnost priključitve na daljinsko ogrevanje, jo je smiselno izkoristiti, saj bodo prihranki v primerjavi s kurilnim oljem skoraj 40-odstotni. Če v kurilnici že stoji kondenzacijska plinska peč, pa lahko s posodobitvijo ogrevalnega sistema počakamo, saj je ogrevanje z zemeljskim plinom, za katerega radi rečemo, da je najčistejši fosilni energent, cenovno razmeroma ugodno. Kar pa nikakor ne velja za utekočinjeni naftni plin (UNP) – ogrevanje z njim je skoraj polovico dražje od ogrevanja s kurilnim oljem, dražje je le še električno centralno ogrevanje.

Pomembna je cena koristne energije

Da bi lahko primerjali gospodarnost energentov in sistemov ogrevanja, moramo cene energentov preračunati na vsem skupno enoto energije – kilovatno uro (kWh), poudarja energetski svetovalec Franc Kalan: »Pri tem izračunu je zelo pomembna kurilna vrednost, ki nam pove, koliko kWh energije je v merski enoti energenta (v enem kilogramu, kubičnem metru, litru). Tako dobimo ceno 1 kWh končne energije energenta v prvot­nem naravnem agregatnem stanju, preden je ta pretvorjen v toploto. Pri pretvorbi energenta (goriva) v toploto nastanejo toplotne izgube, ki jih moramo pokriti z večjo količino goriva v obliki končne energije. Učinkovitost te pretvorbe je v tabeli podana z izkoristkom ogrevalne naprave (stolpec 5), ki je odvisen od kakovosti ogrevalne naprave in posameznega energenta.« Sogovornik doda, da je treba upoštevati povprečni celoletni izkoristek (pri toplotnih črpalkah pa grelno število), to je razmerje med koristno in končno energijo.

Nizke cene naftnih derivatov

Za izračun stroškov ogrevanja in medsebojno primerjavo gospodarnosti ogrevalnih sistemov je bistveno bolj pomembna cena koristne energije. »Cena 1 kWh končne energije je cena energenta oziroma goriva, cena 1 kWh koristne energije pa je cena ogrevalnega sistema, ki upošteva tudi toplotne izgube pretvorbe oziroma izkoristek in vključuje še pripadajoče fiksne stroške za moč in dajatve. Ti stroški nastajajo pri elektriki, toplotnih črpalkah, zemeljskem plinu in daljinskem ogrevanju,« pojasnjuje Franc Kalan.

Cene energentov, na podlagi katerih je energetski svetovalec pripravil izračune v tabeli, veljajo na dan 20. 4. 2015. Glede na to, da se je kurilna sezona končala, so seveda nižje kot pred začetkom kurilne sezone lani jeseni, kar je razumljivo, a Kalana malo preseneča tako velika razlika. Cene naftnih derivatov so namreč po njegovih besedah nenormalno nizke, s kurilnim oljem vred, katerega nabavna cena je 0,870 evra za liter, medtem ko je bilo treba konec avgusta lani za liter odšteti 1,045 evra. Cene električne energije in zemeljskega plina so ostale enake, utekočinjeni naftni plin pa se je pocenil z 0,990 evra na 0,901 evra na liter. »Priča smo vedno večji konkurenci med dobavitelji. K nižjim cenam električne energije in zemeljskega plina je močno pripomogla tudi akcija Zamenjaj in prihrani, ki jo je lani jeseni pripravila Zveza potrošnikov Slovenije. Seveda ne gre zanemariti niti nižjih cen energentov na mednarodnih borzah,« pojasnjuje Kalan.

Iz tabele je razvidno, da so pri izbiri gospodarnih ogrevalnih sistemov mogoče velike razlike v prihrankih energije, tudi do 60 odstotkov (med toplotno črpalko in zemeljskim plinom, na primer). Še zlasti veliki so prihranki pri energijskem posodabljanju obstoječih stavb. V zadnjem stolpcu so tako podani prihranki za primer, če se odločimo najbolj razširjeni negospodarni sistem ogrevanja z oljnim kotlom s 70-odstotnim izkoristkom zamenjati z enim izmed gospodarnih ogrevalnih sistemov – prihranki energije so lahko tudi do 75-odstotni (če oljni kotel zamenjamo s toplotno črpalko voda/voda).

-----

Kritike na račun javnih pozivov Eko sklada

Pri izbiri ogrevalnega sistema bi morali vsekakor dajati prednost obnovljivim virom, katerih uporabo spodbuja tudi Eko sklad, a zadnji poziv, objavljen minuli petek, je marsikaterega investitorja neprijetno presenetil. Na območjih, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina ali daljinskega ogrevanja, investitorji ne morejo pridobiti nepovratnih sredstev Eko sklada za vgradnjo ogrevalnega sistema na lesno bio­maso in ogrevalnih toplotnih črpalk. To, denimo, velja za območje Mestne občine Ljubljana. Pri tem je treba poudariti, da se tega niso spomnili na javnem okoljskem skladu, ampak so to v odloku zapisali ljubljanski mestni svetniki, Eko sklad pa je pri odločanju o pravici do nepovratne spodbude »zavezan odločati na podlagi veljavnega odloka, ki jasno določa pogoje za pridobitev finančne spodbude«. Po mnenju energetskega svetovalca Franca Kalana je največji absurd v tem, da odlok velja tudi na območjih, kjer plinovodne infrastrukture sploh še niso začeli graditi.

Če so Ljubljančane za subvencije za ogrevalne toplotne črpalke in kotle na lesno biomaso prikrajšali mestni svetniki, pa je bil Eko sklad tisti, ki je s seznama črtal subvencije za sanitarne toplotne črpalke. Po mnenju Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS), ki je v četrtek, dan pred objavo javnih pozivov, pripravilo tiskovno konferenco, na kateri je bilo izrečenih kar precej kritik na račun spodbud Eko sklada, je bila ta odločitev napačna. Podpredsednik znanstvenega sveta pri Evropski agenciji za okolje Peter Novak meni, da je ta ukrep okoljsko in tehnično nevzdržen, »saj so sanitarne toplotne črpalke najbolj primeren način za uporabo elektrike, s katero danes večina prebivalcev pripravlja toplo sanitarno vodo«. V pismu, ki ga je naslovil na premiera, je med drugim predlagal, naj se pri subvencijah za toplotne črpalke, tako sanitarne kot ogrevalne, zahteva nakup zelene elektrike: »Tako investitor uporab­lja obnovljive vire in ne povzroča izpustov toplogrednih plinov.«

Podobno meni Franc Kalan: »Ta ukrep Eko sklada je ukrep proti uvajanju obnovljivih virov. Priprava sanitarne vode s klasičnimi električnimi grelniki, ki jih pogosto vgrajujejo zlasti v blokih, zdaj pa jih bodo tudi lastniki hiš, ki bi se sicer raje odločili za toplotno črpalko, je zelo negospodarna in predvsem v nasprotju za našimi zavezami, da bomo spodbujali uporabo obnovljivih virov.«

Kalan sicer pozdravlja novost v letošnjem razpisu – subvencije za kamine oziroma peči na pelete za centralno ogrevanje, kritičen pa je do zahtevanih visokih izkoristkov, ki morajo biti 90-odstotni: »S tem so povezane zahteve za emisije prahu 40 mg/m3 (za peletno peč 20 mg/m3) ter za CO najmanj 400 mg/m3 (peletna peč 250 mg/m3), kar bo treba dokazati z merilnim poročilom priglašenega neodvisnega laboratorija. Strinjam se, da je bilo nujno omejiti onesnaževanje okolja, ker je to vprašanje postalo izredno pereč problem zlasti v mestih. Ne razumem pa, zakaj so veliko bolj zaostrena merila posebej za kamine. Pravilno je, da so za boljše zgorevanje zahtevane lambda sonde, kar sicer podraži napravo, in določeni pogoji za vgradnjo zahtevanih zalogovnikov vode.«

Na ZENS so prepričani, da Eko sklad ne spodbuja vseh racionalnih rešitev na področju učinkovite rabe energije, ampak deluje pod vplivom lobijev, kar po njihovem dokazuje umik spodbude za subvencioniranje mikro sončnih elektrarn (je pa mogoče pridobiti posojilo). Kakor je dejal Marko Femc, član združenja in podpredsednik Združenja slovenske fotovoltaične industrije, je ministrstvo za infrastrukturo kljub temu, da je bila med mehanizmi že opredeljena spodbuda za gradnjo manjših sončnih elektrarn, posredovalo, da se to izloči iz nabora subvencio­niranih ukrepov. Kritičen je bil tudi glede nepovratnih spodbud za električna vozila: »Razmerje med sredstvi, namenjenimi za električna vozila za pravne in fizične osebe, ni ustrezno. Prvim je na voljo dva milijona evrov, drugim le pol, moralo pa bi biti ravno nasprotno.«

Tabela je narejena za primer povprečno varčne stavbe z letno rabo koristne energije 15.000 kWh. Pri večji ali manjši letni rabi bi bili rezultati malenkost drugačni, ker nanje vplivajo enaki fiksni stroški in dajatve. »Ti stroški so pri nas sorazmerno visoki, pri elektriki predstavljajo približno 30 odstotkov zneska na položnici, na primer, in pri manjši letni rabi koristne energije bolj vplivajo na rezultate kot pri večji,« pravi Franc Kalan.

V zadnjem stolpcu so navedeni prihranki vseh sistemov v primerjavi s kurilnim oljem (oljni kotel s 70-odstotnim izkoristkom).

Merilo za primerjavo energentov so cene končne energije, merilo za primerjavo negospodarnih in gospodarnih sistemov pa cene koristne energije. Če želimo, na primer, primerjati ogrevalni sistem s kondenzacijsko plinsko pečjo in sistem na pelete, ceno koristne energije pri zemeljskem plinu (0,078 evra/kWh) delimo s ceno koristne energije pri peletih (0,069 evra/kWh). Rezultat 1,13 pomeni, da je ogrevalni sistem s kondenzacijskim plinskim grelnikom za 13 odstotkov dražji od sistema na pelete. Po enakem računskem postopku lahko primerjamo tudi druge sisteme.