5 koristi, ki jih zeleno gnojenje prinaša vašemu vrtu

Kaj pomeni zeleno gnojenje

Na golih gredah vremenski vplivi odnašajo in izpirajo rodovitno prst, saj je izpostavljena padavinam in vetru, škodijo pa tudi mikroorganizmom v tleh, ki skrbijo za rodovitnost. Zato jih je priporočljivo zasejati z rastlinami za zeleno gnojenje (drugi izraz je zeleni podor). Teh rastlin ne sejemo zaradi pridelka, temveč za obogatitev tal. Nanja vplivajo s svojimi izločki, razraščenimi koreninami in nadzemnimi deli, ki jih bomo zelene ali pomrznjene vkopali v tla.

Oljno ogrščico lahko posejemo še čimprej septembra. Čez zimo ne bo pomrznila. Foto: photowind/Shutterstock Foto:

Katere rastline so primerne 

Primerne so rastline, ki hitro vzkalijo in rastejo ter naredijo veliko listne mase. Izbiramo jih glede na čas setve. Najpogosteje se uporabljajo križnice (oljna redkev, oljna ogrščica, oljna repica, bela gorjušica), facelija, ajda, prezimna žita, izbrane vrste detelj, njihove mešanice ali pa kulture, ki jih na vrtu sicer sejemo za uživanje (špinača, prezimni radiči, ki jih bomo malce porezali za uživanje, večino pa spomladi vkopali v zemljo).

Do sredine septembra je še smiselna setev modre facelije, oljne redkve, oljne ogrščice, bele gorjušice, krmne repice, rži, metuljnic (detelji inkarnatka in lucerna, volčji bob), in če zelo pohitimo, tudi ajde. Njihovo seme je na prodaj v vrtnih centrih, tudi v manjših količinah za zeleno gnojenje na vrtovih. Za setev vseh razen metuljnic, ki na korenine vežejo dušik, tla prej pognojimo s kompostom in jih seveda prerahljamo. Vse rastline bomo v zemljo vkopali zgodaj spomladi ali preden bomo gredo potrebovali, tiste, ki niso pomrznile, pa pred tem pokosili.

Koristi zelenega gnojenja

Ščiti tla in mikroorganizme: Ker je zemlja ves čas prekrita, je manj izpostavljena spiranju s padavinami, vetru, poleg tega so tudi mikroorganizmi, ki razgrajujejo organske snovi v hranila, bolj zaščiteni.

Rahlja zemljo: Mnogo rastlin za zeleno gnojenje ima zelo globoke korenine, ki zemljo rahljajo. Večkratno zeleno gnojenje zelo izboljša strukturo težkih in grudastih tal.

Manj škodljivcev, bolezni in plevelov:  Vse naštete križnice s koreninskimi izločki zmanjšujejo število ogorčic v tleh, zastirka iz kapucink omeji težave z glivičnimi boleznimi na vrtu (ni primerna za setev zgodaj jeseni), medtem ko koreninski izločki ajde škodijo enoletnim plevelom.  

Gnojijo zemljo z dušikom: Metuljnice (vse detelje, volčji bob, enako tudi stročnice, ki jih pridelujemo za hrano) obogatijo tla z dušikom, ki je eno od treh najpomembnejših rastlinski hranil. Na njihovih koreninah se namreč zadržujejo bakterije, ki vežejo ta element iz zraka.

Povečujejo rodovitnost tal: Ker bomo cele rastline za zeleno gnojenje porezane ali pomrznjene pozneje vkopali v zemljo, bomo s tem vanjo vnesli organsko snov, ki jo bodo talne živali predelale v humus, mikroorganizmi pa naprej v hranila za vrtnine.

Vkopavanje zelenega gnojenja – glede na višino žita bi bilo bolj praktično, če bi ga prej pokosili. Foto: Denis Pogostin/Shutterstock Foto: