Priprava tal brez prekopavanja

25. 2. 2020 | Besedilo: Jerneja Jošar | Fotografije: Jerneja Jošar

prekopavanje, rahljanje, zastirka, mikoriza, deževniki

Tla rastlinam še zdaleč ne dajejo le opore, temveč so pogoj za zdrave in močne rastline. V njih živijo bitja, ki prst rahljajo, ustvarjajo humus in skrbijo za idealno strukturo tal, v kateri je dovolj zraka, vode in hranil. Da bi ti procesi tekli skladno z naravo, je priporočljivo opustiti prekopavanje, jih rahljati le z vilami in čez vse leto zastirati.

Vrtna tla so polna bitij, od živali, ki jih vidimo, kot so deževniki, hrošči, stonoge, do drobnoživk (bakterij, gliv), ki jih naše oko zaradi majhnosti niti ne zazna, a so nadvse pomembna: rahljajo tla, povezujejo talne delce in tvorijo grudičasto strukturo prsti. Nekatera od njih so tudi škodljiva, vendar ob prisotnosti koristnih živali manj agresivna in v manjšem številu. V naravi ima vsaka žival svojo vlogo in tam, kjer je vse v redu, vlada neko ravnovesje.

Kaj se zgodi, če prst obrnemo na glavo

Ker si omenjena živa bitja delijo bivalni prostor v tleh po plasteh, glede na to koliko zraka, svetlobe in organskih snovi potrebujejo, s prekopavanjem močno posežemo v ta red posameznih zemeljskih plasti. Organizme, ki živijo na površju, zakopljemo, in organizme, ki živijo v globin, izpostavimo svetlobi. Zato ponavadi oboji poginejo. Z ostrim orodjem uničimo tudi večja živa bitja, denimo deževnike.

Deževniki rahljajo tla in sodelujejo v nastajanju humusa. Deževniki – plugi narave

Deževniki rahljajo in zračijo zemljo ter sodelujejo v procesu nastajanja humusa. S svojim gibanjem, obračanjem in ustvarjanjem tunelov, ki sežejo v globoke plasti zemlje, tudi do dva metra, dobro premešajo plasti zemlje in hkrati premikajo z rudninami bogato zemljo iz globin proti vrhu.

Sožitje med bakterijami in rastlinami

Nekatere vrste bakterij imajo sposobnost, da dušik iz zraka »posrkajo« v tla. Te vrste bakterij živijo v koreninah rastlin iz družine metuljnic. Bakterije z dušikom, pridobljenim iz zraka, preskrbijo hrano za rastlino, rastlina pa bakterije poplača z ogljikovimi hidrati, ki jim dajejo energijo.

Sožitje med glivami in rastlinami – mikoriza

Mikroskopsko majhne glive v tleh v sožitju z rastlinami tvorijo povezavo z imenom mikoriza. Mikorizne glive se povežejo s koreninami rastlin in zaradi svojih hif, ki segajo daleč naokoli, povečajo njen koreninski sistem. Tako dobijo korenine dodatno površino za črpanje vode in hranil. Glive rastlinam po hifah dovajajo vodo in v njej raztopljena hranila, rastline pa glive preskrbijo z ogljikovimi hidrati, predvsem sladkorji.

S svojim razvejanim micelijem, podgobjem, glive zlepljajo talne delce in s tem izboljšujejo poroznost tal, raztapljajo organske snovi v tleh, organsko obliko dušika spreminjajo v rudninsko, sodelujejo pri nastajanju humusa.

Pozitivni vplivi mikorize so boljša in bolj enakomerna rast, bolj zdrav in gostejši koreninski sistem, večji in bolj številni plodovi ter cvetovi, manjša potreba po zalivanju in gnojenju rastlin, višja odpornost na sušo, manjši stres med presajanjem, stabilizacija površine tal, in zaščita pred nekaterimi talnimi boleznimi

Kako pravilno skrbimo za tla

Skrbimo za tla, da bodo rahla, polna živih bitij in bogata s humusom. Zato:

- Ne hodimo po gredah, saj s tem kvarimo strukturo tal in jih zbijamo. Naredimo stalne gredice in potke.
- Tla obdelujemo, ko niso ne premokra ne presuha.
- Gnojimo z organskimi gnojili, kot so kompost, vermikompost, rastline za zeleni podor in dobro uležan hlevski gnoj. Le s tem vnašamo v tla organski material, ki je hrana organizmom.
- Tla rahljamo s pomočjo vil. Če so zbita, vsebujejo velik delež ilovice, bo rahljanje potrebno pogosteje, tako spomladi kot jeseni in za vsakim pobranim posevkom pred setvijo novega.
- Tla zastiramo z organskimi zastirkami, da jih zaščitimo pred zunanjimi vplivi.

S čim zastiramo

Za zastirko lahko uporabimo slamo, seno, listje, divje rastline (bezgovo listje, praprot, njivska preslica, koprive, navadni gabez, rman ...), kompost, miskant, ovčja volna.

Z zastirko pobožamo šest muh na en mah

Z zastirko tla zaščitimo pred izgubo vlage in toplote, preprečimo erozijo, zbijanje tal, rast plevelov, hkrati pa je organski material tudi hrana talnim organizmom. Živali pod zastirko lažje rijejo po zemlji, voda lažje odteka, plasti prsti pa se med seboj z lahkoto mešajo.

!!galerija!!


Kako pripravimo tla spomladi

Če ste jih že prekopali po stari navadi, večje grude razbijte, površino zravnajte, potresite kompost do višine 5 cm in jih zastrite s tankim slojem organske zastirke.

Če tal še niste prekopali ali kako drugače pripravili:

  • Odstranite ostanke rastlin in morebitno zastirko.
  • Zrahljajte tla s pomočjo vil tako, da jih zapičite v tla in ročaj pomikate naprej in nazaj. Če so tla ilovnata, zbita, zapikujte vile čim gosteje, ped za pedjo. Ne obračajte prsti!
  • Dodajte kompost.
  • Pokrijte z zastirko.
  • Sadite tako, da odstrete zastirko z dela, kjer boste naredili jamico in posadili sadiko. Po sajenju prigrnite zastirko do rastline.
  • Sejete tako, da odstrete zastirko s pasu, kjer boste naredili kanal za setev. Zasejanega dela ne pokrivate z zastirko!

Od maja naprej, ko je sonce močnejše, naj bo zastirka vedno debela 3 cm.

Tla zastiramo tudi s senom. Čez zimo so grede pokrite s posevki ali z zastirko

Poleti poskrbite, da vse grede zasejete z naknadnimi posevki, ki jih pobirate pozno v jeseni, pozimi in spomladi.

Če so tla zelo zbita, lahko naknadne posevke v obliki vrtnin izpustite in grede zasejete z rastlinami za zeleno gnojenje.

Pred setvijo naknadnih posevkov tla pripravite tako:

  • očistite ostanke rastlin,
  • zrahljate z vilami,
  • dodate kompost,
  • pokrijete z zastirko.

Če boste sejali rastline za zeleni podor, ne pokrivate tal z zastirko, saj boste po vsej gredi posejali seme.

Zbita ilovnata tla zahtevajo od nas potrpljenje

Pri taki oskrbi tal bomo talnim organizmom zagotovili ugodne razmere za njihovo razmnoževanje in rast. Več jih bo, več humusa bo v tleh, tla bodo rahlejša in rodovitnejša, rastline pa močne in zdrave. Količina humusa se bo z leti večala in potrebe po gnojenju bodo vedno manjše. Kjer so tla zelo zbita in težka, pa bo potrebno nekaj let (od tri do pet) vztrajnosti.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE