Vendar je tako kot pri vseh ukrepih za ohranjanje zdravja tudi pri uporabi mleka ali sirotke pomembna redna preventiva. Tudi kupljena škropiva, katerih sestava (z izjemo sredstev za krepitev odpornosti, kot so sredstva z izvlečki morskih alg, njivske preslice, sojinega lecitina, minokislin ter huminskih kislin) je lahko za ekološko ravnovesje na vrtu dvorezen meč, ne pozdravijo več že bolnih rastlin.
Škropivo iz nepasteriziranega mleka lahko rastline kot preventiva vso rastno dobo varuje pred glivami plesnivkami, odvrača pa tudi uši, ki so pogoste prenašalke virusnih bolezni in deformacij rastlin.
Redno tedensko škropljenje paradižnika z razredčenim mlekom strokovnjaki priporočajo za zadrževanja napada paradižnikove plesni (oz. krompirjeve, plesni, saj gre za isto bolezen). Ponavljamo ga tudi po vsakem dežju. Vendar tudi dosledna uporaba škropiva z mlekom ne bo naredila čudeža, če se ne bomo držali enako pomembnih priporočil, ki zmanjšajo izpostavljenost glivicam. To so pretirano gnojenje z dušikom, sajenje paradižnika preblizu skupaj, sajenje vsako leto na isto mesto, dotikanje vlažnih rastlin, zalivanje po listih, sajenje zraven krompirja, neprezračeni rastlinjaki, če naštejemo le najpomembnejše …
Podobno kot paradižnik preventivno škropimo tudi kumare, papriko, jajčevce, fižol, endivijo in radič za jesensko in zimsko pridelavo.
Najpogosteje se priporoča mešanje mleka ali sirotke z vodo razmerju 1 proti 1, pri uporabi polnomastnega mleka pa 3 dele mleka na 7 delov vode. S tem škropimo rastline zjutraj, da se imajo listi čas posušiti, saj je dolgotrajna omočenost škodljiva. Vodo lahko zamenjamo tudi z blagim kamiličnim čajem.
Kot rečeno, škropljenje z mlekom ne bo pomagalo, ko so rastline že močno okužene s plesnijo. Primer zelo invazivne plesni na naših vrtovih, katere sev je močnejši, kot so ga poznali pred desetletji, je krompirjeva plesen, ki napada tudi paradižnik.
Škropljenje z mlekom pri plodovkah pomaga tudi pri oskrbi s kalcijem. Če ga imajo paradižnik, paprike in kumare premalo, začnejo plodovi na dnu črneti in propadati in jih lahko le zavržemo. Še prej pa se pojavi odpadanje cvetov in rjavenje listnih robov.
Kalcija v vrtnih tleh skoraj nikoli ne primanjkuje, da ga rastline dobijo premalo, je kriv vročinski stres, ki moti črpanje hranil iz tal v rastlino, zato lahko poskusimo ta element nadomestiti s škropljenjem po listih, z listnimi gnojili. Dober vir kalcija je pršenje z raztopino mleka v zgoraj opisanem razmerju ali z razredčenim pripravkom iz morskih alg.