5 najpogostejših napak pri presajanju sobnih rastlin

Nepremišljen čas presajanja

Sobnih rastlin ne presajamo kadarkoli, npr. konec poletja, tik pred cvetenjem ali sredi zimskega počitka. Takrat jih presadimo le v nuji – če se nam je razbil lonček, če bi radi rešili hudo poškodovano rastlino, če korenine na vseh straneh silijo iz posode, če substrat smrdi po gnilem ali je rastlina bolna.

Ker je presajanje za rastline velik šok in potrebujejo teden ali več tednov, da si opomorejo in ujamejo ritem, jih presajamo po koncu mirovanja, ko se pripravljajo na ponovno rast. To je pri večini rastlin spomladi, od marca do maja. Ne presajamo jih sredi cvetenja in ne sredi najbolj intenzivne rasti. Od konca julija jih presajamo le v nujnih primerih, saj se že počasi pripravljajo na mirovanje.

PREBERITE ŠE: TO MORATE SPOMLADI NUJNO STORITI S SOBNIMI RASTLINAMI

Cvetoče sobne rastline presajamo šele tedaj, ko odcvetijo. Če je nujno presajanje sredi cvetenja, jim odstranimo cvetove in popke, da lahko energijo namesto v cvetenje preusmerijo v obnovo koreninskega sistema.

Skrajni čas za presajanje sobne rastline je, ko je loček povsem preraščen s koreninami, te celo silijo skozi odprtino na dnu. Foto: eviaUA/Shutterstock Foto:

Pomembna je tudi pogostost presajanja: majhne rastline, ki hitro prerastejo lonček, presajamo pogosteje (vsako leto), srednje velike na dve do tri leta, zelo velike, kot so monstere, palme ali pa cvetoče klivije, pa na štiri leta ali več.

Napačna velikost in oblika lončka

Ko se odločimo presaditi sobno rastlino, ne smemo izbrati lončka s preveliko prostornino, češ da bo do naslednjega presajanja lahko preteklo dalj časa. Resda je osnovi razlog za presajanje iztrošenost substrata, saj rastline zaradi majhne prostornine iz njega izčrpajo hranila, zalivanje in izsuševanje pa spremeni njegovo strukturo, a znano vrtnarsko pravilo pravi, da obstoječi lonček nadomestimo s takšnim, ki je le dva centimetra širši in globlji od prejšnjega. Razlog? V prevelikem lončku mnoge rastline ne razvijejo koreninske grude v njegovem obrobnem delu – na to so posebno občutljive palme. Poleg tega, če se korenine lahko oprejo ob steno lončka, to koristi statiki nadzemnega dela; pri nekaterih rastlinah pa se morajo korenine v posodi malce tiščati.

Pozorni smo, da rastlino v večji lonec posadimo enako globoko, kot je rastla v prejšnjem. Večini rastlin ustrezajo univerzalni lonci; med posebnostmi so palme, ki zaradi globine korenin potrebujejo zelo visoke lonce. Njihovo nasprotje so kakteje – ker imajo plitve korenine, so lahko plitve in širše tudi posode. Vedno pa smo pozorni, da sta oblika in teža posode primerni velikosti in teži rastline.

Drenaža na dnu lončka je nujna za odtekanje vode. Foto: Ganjalex/Shutterstock Foto:

Pozabimo obrezati propadajoče korenine

Ko potegnemo koreninsko grudo iz lonca, ne zadostuje, da jo preprosto prestavimo v novega in dosujemo prst, temveč moramo korenine pregledati. Zdrave korenine so svetle in čvrste, potemneli in mehki deli gnijejo ali so že propadli. Nujno jih moramo odrezati v zdravi del, če naj bi rastlini pomagali ozdraveti, v nasprotnem primeru bodo korenine propadale naprej.

Ob presajanju odrežemo tudi poškodovane ali bolne nadzemne dele.

Če moramo pri zelo starih rastlinah del koreninskega spleta zaradi velikosti porezati, sorazmerno zmanjšamo tudi nadzemni del.

PREBERITE ŠE: TAKO NAJHITREJE UGOTOVITE, DA JE RASTLINO TREBA PRESADITI V VEČJI LONEC

Neprimeren substrat

Potrebe sobnih rastlin po vrsti substrata se zelo razlikujejo, zato je zanje priporočljivo izbrati namensko mešanico prsti za sobne rastline. Informacij o značilnostih substrata, primernega za posamezno vrsto (mešanice se razlikujejo po kislosti, rahlosti, vsebnosti peska, vlaknin, šote in komposta), ne bo težko poiskati bodisi na spletu bodisi v cvetličarni. Posebne potrebe glede substrata imajo epifitne orhideje, kaktusi in kisloljubne rastline, načeloma pa se pri mešanju substrata za lončnice izogibamo vrtni zemlji in prevelikemu deležu šote. Prvi zaradi možnosti glivičnih bolezni in škodljivcev, pa tudi strukture, drugi pa zaradi okoljskih razlogov, saj je količina šote na Zemlji omejena.

Pri presajanju kaktusa se moramo zaščititi, dobrodošla je pomoč. Foto: Simol1407/Shutterstock Foto:

Rastlini se po presajanju ne posvetimo dovolj

Po presaditvi moramo poskrbeti, da substrat zapolni vse odprtine med koreninami in v lončku, zato s posodo večkrat potolčemo ob podlago in rastlino narahlo zalijemo. Morebitne vrzeli v prsti ponovno preverimo čez teden ali dva. Po presajanju rastlin nekaj dni ne izpostavljamo soncu in poskrbimo za čim večjo vlažnost zraka, saj si bodo tako hitreje opomogle. Nekateri po presajanju čeznje poveznejo PVC-vrečko.

PREBERITE ŠE: NAJBOLJŠI TRIK ZA PRESAJANJE RASTLIN, KI VAM BO DELO ZELO OLAJŠAL