Za delitev in presajanje se odločimo, ko so cvetovi manjši kot prejšnja leta, jih je manj in je cvetenje nasploh manj izrazito,  ko rastlina nima več lepe oblike rasti ali v sredini šopa ne odganja več. Razlog, da moramo že po nekaj letih presajati, je lahko tudi to, da smo rastline prej sadili pregosto. Nekatere vrste je treba zaradi bujnosti rasti deliti vsaka tri leta, druge na pet let, potonike denimo delimo šele po desetletju in več. Prav potonike sodijo med tiste trajnice, ki jih presajamo le jeseni. V tej skupini so še telohi, orientalski ali turški mak in bradate perunike. Te sicer lahko presadimo že poleti, kmalu ko odcvetijo, nikoli pa ne spomladi, pred cvetenjem. Jesensko delitev prenesejo še mnoge druge trajnice, medtem ko je pomlad boljša za delitev trajnic, ki imajo lesnate korenine (npr. kresničevje, bodoglavec, grozdnata svetilka, svilnica …).

Mnoge trajnice so globoko ukoreninjene, nekatere lahko iz zemlje dvignemo s parom vil, okoli nekaterih pa moramo zemljo prej odkopati. Morda nam ne bo uspelo dvigniti vseh korenin, vsekakor pa jih ne trgamo narazen, dokler so še v zemlji. Korenine gručasto rastočih rastlin razdelimo s parom vil, ki jih vlečemo vsaksebi, z nožem ali lopato. Razdelimo jih na več delov, odstranimo odmrle ali opešane dele, porežemo del stebel in posadimo v pripravljeno gredico. Pri jesenski delitvi laže ločimo vitalne dele koreninskega spleta od odmrlih kot zgodaj spomladi, ko komaj odganjajo.

Medtem ko je pomembno, da delimo takrat, ko je za posamezne vrste čas najugodnejši, je za sajenje kupljenih trajnic v lončkih (ker imajo koreninsko grudo) čas manj odločilen. Jeseni jih sadimo nekaj centimetrov globlje v zemljo kot spomladi, saj jih lahko zmrzal, ker še niso dobro ukoreninjene, dvigne. Vedno pa jih po sajenju zalijemo.