Glicinija − kako ravnati z njo, da nam ne zraste čez glavo

Drugo ime za glicinijo je visterija, ki izhaja neposredno iz njenega latinskega botaničnega imena Wisteria. Poznajo ga predvsem tisti, ki nasvete in zanimivosti s področja okrasnega vrta preverjajo na tujih spletnih straneh. Glicinije izvirajo iz azijskega Daljnega vhoda in severnoameriškega kontinenta, za okrasne namene pa se najpogosteje sadita kitajska glicinija (Wisteria sinensis) in japonska glicinija (Wisteria floribunda). Za drugo so značilna veliko daljša, tudi do 80 cm dolga grozdasta socvetja, najbolj presenetljiva razlikovalna lastnost med vrstama pa je, kako se ovijata okoli opore. Medtem ko se poganjki japonske glicinije ovijajo v smeri urnega kazalca (desnosučno), se pri kitajski v smeri, obratni od urnega kazalca (levosučno). Ni botanika neverjetna?

Sukanju in intenzivni rasti debla in stranskih poganjkov glicinije lahko pripišemo sposobnost močne olesenele ovijalke, da deformira premalo trdno oporo. Če je ne krotimo z obrezovanjem, njeni poganjki zrastejo tudi 20 in več metrov v dolžino in neredko na zaraščenih terenih pozabljena okrasna ovijalka uide na drevo. Sama tako na Goriškem spomladi videvam nekaj lila primerkov, ki segajo proti nebu nad vrhove akacijevih in jesenovih krošenj.   

Veliko prostora, močna opora

V naših krajih se v vrtove in parke najpogosteje sadi kitajska glicinija, japonske skoraj ni opaziti. Če tudi vi razmišljate, da bi jo posadili, se morate zavedati treh stvari, drugače ji ne boste kos: potrebuje zelo veliko prostora (tudi za korenine) in močno oporo, dvakrat letno jo boste morali intenzivno rezati.

Tam, kjer jo nameravamo posaditi, morajo biti tla globoka, saj bo razvila močan, celo agreven koreninski sistem, zato naj bo čim bolj oddaljena od temeljev stavbe, kanalizacijskih in drugih cevi, če se temu ne morete izogniti, pa strokovnjaki priporočajo, v sadilno jamo vstavite valovito ploščo, dolgo približno 1,8 m in široko 1 m. Tudi sicer naj ima sadilna jama premer najmanj metra. Sicer pa je zanimivo, da glicinija raste v vsaki prsti, tudi v kislih tleh.

Velja za rastlino, odporno proti zmrzali, vendar ljubi toploto. Hvaležna je za sončno rastišče v zaščiteni legi, kjer nas nagradi z bogatim cvetenjem. Cvetenje zmanjšuje pretirano gnojenje dušikom, ki pospešuje rast na račun cvetja. Glicinijo je treba v sušnih obdobjih zalivati, da se tla ne izsušijo, na redno oskrbo z vodo moramo misliti predvsem pri mladi sadiki.

Listi pri gliciniji so nekoliko podobni listom pri akaciji, plodovi pa so v strokih, saj je metuljnica, tako kot fižol in druge stročnice. Pri kitajski gliciniji so listi dolgi od 25 do 30 cm in sestavljeni iz 7 do 13 podolgovatih zašiljenih lističev. Cvetovi so modrovijolični, združeni v do 30 cm dolga grozdasta socvetja in močno dišeči. Cveti spomladi pred olistanjem in manj intenzivno še na začetku jeseni. Obstajajo tudi sorte z belimi ('Alba') in temno škrlatnimi cvetovi ('Black Dragon'). Prvo cvetenje se lahko zavleče tudi v tretje do četrto leto po sajenju, lahko pa izberemo sadiko v loncu, ki že cveti.

Japonska glicinija lahko zraste do podobne velikosti kot kitajska, vendar spomladi cveti šele, ko se olista, grozdasta socvetja pa so veliko daljša. Cvetovi so bodisi vijoličasti, rožnati ali beli.

Nujna rez dvakrat letno

Redno obrezovanje glicinije je potrebno, da se neukročeni poganjki ne bi zapletli med seboj, naredili neprehodne goščave, da ne bi uničili žlebov in seveda zato, da bi rastlina redno in bujno cvetela. Na leto lahko posamezni poganjki zrastejo tudi do dva metra.

Dokler pri mladi sadiki ne zrastejo tako, da bodo oblikovali steblo in ogrodne veje, kot smo si jih zamislili, režemo samo odvečne dele. Vse odtlej pa moramo glicinijo obrezovati dvakrat letno.

Prvič storimo to sredi poletja: vse stranske poganjke pokrajšamo na eno ped dolžine. Konec zime oz. zgodaj spomladi pa iste štrcje skrajšamo na čep z enim ali dvema paroma brstov.

Poletno obrezovanje lahko izvajamo tudi postopoma, krajšamo pa takrat, ko je spodnji del poganjka že olesenel. Pomladanskega obrezovanja ne smemo opustiti, sicer bomo po cvetenju imeli zmešnjavo pogankov, zapletenih v same sebe.