Kap vinske trte vse večja grožnja vinogradom

Bolezen je razširjena tudi po drugih vinorodnih območjih v Sloveniji, ne le na Primorskem, jo je pa tam bistveno manj, je povedal Ivan Žežlina iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Na Primorskem je je več tudi zato, ker jo spodbuja stres zaradi ekstremnih vremenskih pogojev, tega pa je na Primorskem več kot drugje.

Največkrat so prizadeti vinogradi v dobri rastni kondiciji po desetem letu vegetacije, lahko pa se kap pojavi tudi pri mlajših trsih, še posebej, če trte rastejo v okoliščinah, kot so preobilna vlaga, suša in drugi takšni stresi. Kap vinske trte največkrat prizadene sorte sauvignon, cabernet sauvignon, sauvignonasse in refošk oziroma teran na Krasu.

Ožganine na listih

Kap vinske trte se velikokrat izrazi v obliki ožganin na listih, pri nekaterih sortah (malvazija, barbera, laški rizling) so lahko znaki okužbe opazni tudi na grozdju, običajno v obliki črnih pik, kar je posledica toksinov, ki jih izločajo patogene glive.

Tako grozdje slabo dozoreva in ob morebitni vinifikaciji povzroča neprijeten okus vina. Če se bolezen razvija naprej, prizadeti trsi v naslednjih letih propadejo, lahko pa sploh ne.

V zadnjih desetih letih patološki problem

"To je bolezen najlepših, najbolj bujnih vinskih sort, ki jih tudi najhuje prizadene," je pojasnil Žežlina. Kap vinske trte povzroča veliko vrst različnih gliv, zaradi tega je tudi težko obvladljiva. "Bolezen smo opažali že vse od leta 1980, je pa v zadnjih desetih letih to največji patološki problem v vinogradih," je dodal Žežlina.

Ta poudarja, da je težko opredeliti, zakaj je v zadnjih letih prišlo do tako množičnega pojava kapi vinske trte. Veliko vlogo imajo pri tem podnebne razmere, saj na pojav te bolezni vpliva stres rastlin. "Ne glede na to, da letos ni prišlo do stresa rastlin zaradi vremenskih pogojev, pa ga je bilo veliko v preteklih letih ali med jesenskim deževjem. Bolezen se lahko vleče več let in ni posledica obolelosti izpred nekaj mesecev ali enega leta," je navedel.

Zdravila še ni

Trta propade šele v petih do šestih letih po tistem, ko je zbolela. Zdravila zanjo pa trenutno še ni, iščejo ga strokovnjaki v evropskih in drugih vinskih državah.

"Zato se je treba posluževati predvsem preventivnih metod. Prva od teh je zimski rez vinske trte v suhem vremenu, saj se tako kot vsa glivična obolenja tudi kap vinske trte prenaša kapljično. Pametno pa je, da že med samo vegetacijo vinogradniki označijo obolele vinske trse in jih nato med zimsko rezjo obrežejo ločeno od ostalih. Prav tako pa morajo tudi razkužiti orodje, s katerim so opravili rez obolelega trsa," je vinogradnikom svetoval Žežlina.