Na vprašanje, zakaj se je odločila napisati priročnik o trajnicah, je ustanoviteljica vrtnarije Trnajnice Golob - Klančič v Vitovljah v Vipavski dolini na predstavitvi knjige na festivalu Mesto knjige v Novi Gorici odgovorila takole: »Med lenuhi in pametnimi lenuhi obstaja bistvena razlika. Običajni lenuhi nič ne delajo in ne marajo delati, pametni lenuhi pa veliko delajo, a delajo s pametjo in ne delajo stvari, ki niso potrebne. Torej si ne nalagajo nepotrebnega dela. V vrtnarjenju je veliko dela. Toda velika večina dela, ki ni narejenega s pametjo, je povsem nepotrebnega.«

Teorija s podrobnimi opisi posameznih del, ki izhajajo iz praktičnih izkušenj avtorice, tvori ogrodje priročnika z osrednjimi poglavji: načrtovanje, izvedba, vzdrževanje in obnova. Knjiga nas tudi vabi na sprehod skozi različne skupine trajnic: avtohtone, medovite, cvetoče, strupene, zdravilne in užitne. Vsebuje opise specifičnih značilnosti posameznih skupin trajnic, ki so sistematično razporejene po vsej knjigi. Priročnik nam ponuja spoznanja in napotke o uporabi: trajnice za naravne kopalne bazene in rastlinske čistilne naprave, vodne in močvirske trajnice ter trajnice za zelene strehe, cvetoče travnike in ekološki vrt. Na koncu nas očara še z izbrankami – trajnicami, ki so avtorici najbolj pri srcu ali pa so posebno mesto v knjigi dobile zaradi splošne priljubljenosti: sivke, telohi, hoste, kresnice, potonike, jesenske astre, ameriški slamniki in divji šparglji.

Čeprav ima Jožica Golob Klančič v svoji vrtnariji največjo ponudbo trajnic v Sloveniji – tu je mogoče najti več kot 1200 vrst različnih trajnic – , pa njen knjižni prvenec na 318 straneh s številnimi barvnimi fotografijami, ki je izšel pri Založništvu Tržaškega tiska, nikakor ni namenjen promociji vrtnarije. »Knjiga je namenjena razmisleku o tem, kaj je naravi prijazno vrtnarjenje in kaj to ni, obenem pa si želim ljudi spodbuditi k temu, da bi radi delali in ob tem uživali, da bi bili torej pametni lenuhi, ki ne opravljajo nepotrebnega dela,« je na predstavitvi knjige v Novi Gorici še izpostavila avtorica. Trajnice za pametne lenuhe so bile deležne tudi številnih laskavih ocen. Matjaž Mastnak je v recenziji knjige med drugim zapisal, da ta v ničemer ni prodajni katalog trajnic in po svojem dometu tudi ni samo vrtnarski priročnik. Je pa način razmišljanja, ki izhaja iz avtoričine zavezanosti naravi in sodelovanju z njo, po Mastnakovem mnenju nadvse sodoben. Jože Bavcon, direktor ljubljanskega Botaničnega vrta, pa je napisal, da se Jožica Golob Klančič, krajinska arhitektka stare šole, v svoji knjigi dotika povsem običajnih problemov in zanje ponuja povsem preproste rešitve, ki pa jih spregledamo, če rastlin in zemlje ne poznamo dovolj dobro. »Ima še tisto klasično, dobro izobrazbo krajinskih arhitektov beograjske šole, ki so še poznali rastline. Morali so jih poznati; rastline so abeceda krajinskega arhitekta,« poudarja Bacon. S poznavanjem rastlin, njihove ekologije in seveda zemlje, v kateri rastejo, lahko Jožica Golob Klančič po njegovem mnenju piše zgodbe, ki so vpete v krajino, ki jo tudi ustvarja.«

Jožica Golob - Klančič

Jožica Golob - Klančič