Nekoč so imeli mulci okoliške leske naštudirane, da jim ni kdo pred nosom pobral še zelenih lešnikov. Časi so se spremenili, lešniki pridejo s trgovinske police ali iz čokolade, malokdo še ve, da se iz leskovih palic naredi izvrsten lok in da so zaradi prožnosti primerne za oporo vrtnih tunelov. Že pater Simon Ašič, ki je v Sloveniji referenca za uporabo zdravilnih zelišč, pa je zapisal, da je pri grmu, ki ga cenimo zaradi lešnikov, bolj malo znano, da so zdravilni tudi njegovi listi, lubje in mačice. 

Leskove mačice v kulinariki

Danes, ko se v naravo oziramo tudi drugače, veliko ljudi pritegne uporaba samoniklih, divjih rastlin za uživanje. Med prvimi se je uporabi leskovih mačic, tj. moških cvetov tega grma, v kulinariki, posvetila Katja Rebolj. Po izobrazbi je doktorica biokemije in molekularne biologije, kar ji pomaga pri razumevanju delovanja sestavin v rastlinah. Laboratorijsko delo na Institutu Jožefa Stefana je pred leti zamenjala za nabiranje in proučevanje užitnih samoniklih rastlin. Zanima jo predvsem njihova uporaba v kulinariki, saj meni, da lahko delujejo zdravilno tudi v jedeh, in ne le čajih, kot jih najpogosteje pripravljamo. Na tem področju svetuje tudi profesionalnim kuharjem.

Kot sogovornica je v medijskih prispevkih večkrat delila izkušnje z nabiranjem leskovih (in drugih) mačic in njihovo uporabo v kulinarične in zdravstvene namene. Predstavila je predelavo še ne povsem razcvetelih, posušenih mačic v t. i. cvetlično moko, ki jo lahko v jedeh (pecivu, tortiljah) uporabimo kot dodatek k drugim mokam. (Čas za nabiranje takšnih mačic v nižinskih predelih Slovenije je konec letošnjega toplega februarja večinoma že mimo, morda nanje naletimo še kje v hribih.)  

Dr. Katja Rebolj se nam je zdela pravi naslov, da smo se z vprašanji o morebitnem tveganju, da bi ljudje ob uživanju jedi ali pijač iz leskovih mačic doživeli alergično reakcijo, obrnili nanjo. V nadaljevanju objavljamo krajši pogovor z njo.

Alergiki naj ne sodelujejo pri nabiranju mačic

Ker vemo, da je alergija na cvetni prah lahko zelo huda, po podatkih NIJZ in Medicinske fakultete v Mariboru ima sezonski alergijski nahod, ki ga povzroča cvetni prah, v srednji Evropi od 10 do 20 odstotkov ljudi, pri nas pa spomladi največ alergij povzročajo leska, jelša in breza, nas zanima, ali obstaja nevarnost alergične reakcije pri zaužitju moke iz leskovih mačic ali pitju čaja z njih?

»Seveda, kontakt s surovo moko lahko sproži alergijsko reakcijo, medtem ko so alergeni v mačicah večinoma termično neobstojni, zato čaj in moka, dodana pečenim/kuhanim izdelkom, večinoma ne sprožita več alergijske reakcije. To za alergike pomeni, da zanje ni primerno nabiranje mačic, niti zadrževanje v prostorih, kjer te mačice uporabljamo, tudi ne priprava hrane ali čaja. Za termično obdelane izdelke pa je alergijska reakcija manj verjetna, zato je njihovo uživanje mogoče. Povedano velja tudi za mačice jelše in breze - obe drevesi sta prav tako med alergenimi rastlinami.«

Za koga ni primerno uživanje pripravkov in jedi iz leskovih mačic? Kakšno previdnost priporočate? Znano je namreč, da se alergična reakcija organizma lahko pojavi nenadoma, četudi prej ni bila izražena – ali ni to tvegano?

»Leskove mačice načeloma veljajo za varno divjo hrano oz. zelišče, zato jih v zmernih količinah lahko uživamo vsi. Zavedamo pa se, da je alergija vedno mogoča, to ne velja le za cvetni prah, ampak tudi za zaužitje zelišč in divje hrane. Po drugi strani pa je spraševanje, kaj bi bilo, če se alergija morda pojavi, stvar življenjske drže in osebne odločitve. Glede na to, da gre pri mačicah za cvetni prah, ki se raznaša po zraku tudi več kilometrov daleč, pa je malo verjetno, da bi bila alergija presenečenje.«

Ali o zdravilnosti leskovih mačic obstajajo kakšne klinične študije ali je to samo ljudsko izročilo in kateri viri jih navajajo? 

»Zdravilnost leskovih mačic ni raziskana s kliničnimi študijami, kar glede na odnos financerjev teh raziskav do pripravkov iz ljudske medicine ni presenetljivo. Vemo pa, katere snovi vsebujejo mačice, npr. čreslovine in flavonoide, in kako ti delujejo. Glavni vir znanja predstavlja tradicionalna medicina, viri so npr. zapisi iz starejših zeliščarskih knjig. Pater Simon Ašič je v svojih priročnikih leskove mačice denimo priporočal kot zdravilo proti gripi in pljučnici. Iz tradicionalne medicine je poznana tudi zdravilna uporaba lubja in listov navadne leske.«

Posvetili ste vse tudi blaženju oz. preprečitvi alergije z uporabo navadne koprive. Kakšne so izkušnje s tem?

»Temu, kako ravnati v primeru alergije, je v tradicionalni medicini posvečeno veliko pozornosti. Kopriva je le ena izmed rastlin, ki se kaže kot učinkovita pomoč pri manj zahtevnih stopnjah alergijskih reakcij, pri obsežnih je pogosto potrebna dodatna obravnava. Z delovanjem koprive na histaminski odziv pri alergiji se ukvarja več laboratorijev po svetu. Znano je, da kopriva deluje na več ravneh … Za njeno uživanje imamo več možnosti, izkušnje so pri vseh pozitivne: lahko je sveža ali skuhana, v čaju ali namoku.«

Odprta kuhinja: SODELUJTE V NAGRADNI IGRI - podarjamo delavnico peke potic