Reciklirajte mah iz jaslic in prazničnih dekoracij

Ne glede na to, ali smo mah sami nabrali v gozdu, ga kupili na tržnici ali v vrtnem centru - ker je bil nabran na naravnih rastiščih, v gozdu, je prav, da v naravno ravnovesje čim manj posegamo, saj v njem opravlja pomembno funkcijo. Večina mahov na naših tleh se zadovoljivo obnavlja, vendar je prav, da predpisi omejujejo enkratno nabiranje za osebne namene na dva kilograma. V nadaljevanju preberite, kako je mah mogoče »reciklirati«, katere vrste so v Sloveniji zaradi ogroženosti zaščitene, odškrnili pa smo tudi  komercialno vlogo mahov v globalni floristični in vrtnarski panogi.

Mah iz jaslic lahko ponovno uporabite. Foto: Dani Llao Calvet/Shutterstock Foto:

Mah prihranimo do prihodnjega božiča

Mah ima to lepo lastnost, da ostane zelen, tudi potem ko je posušen. Pravzaprav suh oživi v nekaj minutah, ko ga oskrbimo z vlago. Ko je praznikov konec, ga suhega, zloženega po plasteh, med katere položimo sloj papirja, denemo v kartonasto škatlo in  pospravimo na suho. Poznavalci pravijo, da lahko obdržimo lepega od dveh do petih let.

Če se mah v jaslicah ni posušil, ga v suhem prostoru v eni plasti položimo na ravno vpojno podlago in ga sušimo nekaj dni. Prihodnje leto bomo zeleno preprogo po potrebi samo dopolnili, pred ponovno namestitvijo pa ga bomo popršili z vodo, da se ne bi začel drobiti. Vsi mahovi imajo namreč to lastnost, da tudi povsem suhi vsrkajo od 20- do 40-krat tolikšno teži vode,  kot tehtajo sami. To je tista »čudežna lastnost«, zaradi katere so še posebej določene vrste mahov v vrtnarstvu zelo eksploatirane.

Plast mahu ohranja vlago v okrasnih zasaditvah

Zaradi sposobnosti ponovnega zadrževanja velike količine vode, ki jo spremlja dekorativen videz, je mah zelo priljubljen za površinsko pokrivanje substrata pri rastlinah v lončkih, aranžmaje iz rezanih cvetic, obroče za cvetlične venčke in podobno. Doma ga lahko prav kmalu uporabite na vrhu posodic s siljenimi čebulnicami ali za naraven videz velikonočnih cvetličnih aranžmajev. Odlično bo ohranjal vlažnost. Lahko ga tudi postavite v podstavke sobnih rastlin, ki potrebujejo veliko zračne vlage, in ga redno pršite, ne sme pa stati v vodi.

Mahovnjak v senčnem delu vrta. Foto: Alenka Gorza Foto:

Mah presadimo v senčni del vrta

Tretji predlog smo si sposodili pri Matjažu Mastnaku, diplomiranemu inženirju gozdarstva in svetovalcu za okrasne rastline v Arboretumu Volčji Potok, ki je pred leti v Nedelu zapisal takole: »Odrabljeni mah lahko poskusimo presaditi na vrt. Zanj je primerna senčna lega, najbolje na vzhodni ali severni strani hiše. Tla je treba pripraviti,  ko zemlja ni zmrznjena. Postrgamo s površine ostanke drugih rastlin in humusa, pazljivo pohodimo in pokrijemo s kosom polivinila. Ko mah v jaslicah odsluži, odstranimo morebitni sneg in dvignemo polivinil. Na golo zemljo razprostremo mah in ga pritisnemo ob tla. Še bolje je, da ga z ročno izdelanimi kovinskimi sponkami v obliki črke U pripnemo vanje. Dobro zalijemo, in če je že padel sneg, zamečemo z njim. V odjužnem vremenu brez padavin enkrat na teden zalijemo. S pomladjo bi se moral presajeni mah vrasti.«

Nepovratno izkoriščanje šotišč in živih šotnih mahov 

Za konec še nekaj o mahovih, ki jih vrtnarska industrija meša v substrate za sajenje zelo občutljivih sobnih rastlin, predvsem orhidej. Gre za šotne mahove, nabrane z vrha kislih šotnih barij, iz rodu Spagnum. Nabirajo jih z vrhnje plasti še živih barij, a se obnavljajo zelo počasi, vrsto let, zato so ti substrati zelo dragi. Gre za enake mahove, kot  jih vsebuje šota v nižjih plasteh šotnih barij. Ker je šota mrtev, delno fosiliziran rastlinski material, ki nastaja več tisočletij, je uničevanje šotišč (danes predvsem za potrebe vrtnarske panoge in kmetijstva) nepovraten proces.

Beli mah se po kupčkasti rasti zelo loči od drugih vrst. Foto: Kuttelvaserova Stuchelova/Shutterstock Foto: