Primeren čas za jesensko sejanje trate je od konca avgusta do začetka oktobra, saj je temperatura tal ugodna za kalitev semena. Nevarnost suše in visokih temperatur je mimo, padavine so pogostejše, zato je laže vzdrževati vlažna tla. Manj je tudi težav s konkurenčno sposobnostjo različnih plevelov, da s klitjem prehitijo rastline drugih vrst. Enoletni travni pleveli poleg tega prenehajo rasti konec poletja. Če bomo travo posejali do konca septembra, se bo ruša do zime primerno ukoreninila in bo dobro pripravljena na prezimitev. Spomladi bo trata znova rasla, se hitro zgostila in onemogočila rast širokolistnim plevelom, ki odženejo malo pozneje.

Setev nove trate in dosejevanje golih zaplat v zelenici

Na površini, ki smo jo namenili trati, tla ne smejo biti pretežka ali premokra. Če imamo težavo s tem, jih dreniramo s plastjo peska, ki jih bo zrahljal in olajšal razvoj korenin. Bolj peščenim tlom dodamo organsko snov v obliki šote ali komposta vse do globine 10 do 15 centimetrov, s čimer bomo povečali količino humusa v tleh, s tem pa sposobnost zadrževanja vode, tla bodo tudi dobro na­hranjena. Dobro je, če podlago pripravimo dva tedna pred setvijo, da se dobro uleže. Prednost zgodnejše priprave terena je, da lahko plevel, ki na njem vzklije, enkrat ali dvakrat zapored populimo. Pred jesensko setvijo pognojimo z namenskimi gnojili z večjo vsebnostjo fosforja in kalija.

!!galerija!!

Površino dobro poravnamo in po potrebi tudi povaljamo, posebno če se prst še ni utegnila posesti. Na pripravljena tla ročno ali strojno čim bolj enakomerno potrosimo mešanice travnih semen. Pri teži semena, ki ga nameravamo posejati, se držimo priporočil na embalaži (v povpreč­ju kilogram zadošča za približno 40 kvad­ratnih metrov površine). Priporočljivo je, da ga razdelimo na štiri ali več enakih delov in z vsakim posejemo del odmerjene površine. Nato ga z grabljami prekrijemo s centimetrom do centimetrom in pol zemlje in površino močno namočimo. Posejano površino potlačimo z valjarjem, še bolje s široko desko, ki jo prestavljamo po površini in po njej hodimo. Posevek se ne sme izsušiti vsaj teden dni, drugače nežni kalčki hitro odmrejo in seme propade. Na majhnih površinah lahko vznik semena pospešimo tako, da površino prekrijemo z zračno folijo.

Če imamo v trati gola mesta, moramo travo čim prej dosejati, da nas ne prehiti plevel. Zaplate zrahljamo, jih posujemo z mešanico organskega gnojila in zemlje (najbolje kupljene) in potrosimo travno seme. Dobra možnost je travno seme z oblogo, ki ga varuje pred pticami in mu zagotavlja zalogo hranil za hiter vznik. Posejana mesta pregrabimo, utrdimo z desko in dobro zalijemo (seveda ne s curkom).

TRAVNE PREPROGE

Če se odločimo za polaganje vzgojene travne ruše, lahko to naredimo v kateremkoli delu leta, razen v snegu, ob globoki zmrzali. Priporočljivo se je izogniti tudi najbolj vročim poletnim tednom. S tem načinom zatravitve si prihranimo čas in nevšečnosti s plevelom, podlago pa moramo ravno tako pozorno pripraviti.
Postopek je enak kot pri setvi. Ko je površina fino poravnana, jo povaljamo. Na tako osnovo polagamo travne preproge. Navadno so trakovi veliki pol kvadratnega metra in, odvisno od vlage, težki med 6 do 10 kg, debelina pa se giblje od 2 do 3 cm. Prednost tega načina je, da imamo že po nekaj dneh gosto travno rušo, po kateri lahko hodimo. Paziti moramo predvsem, da na začetku dovolj zalivamo, da se korenine vrastejo v podlago. Izredno pomembno pa je prvo zalivanje. Zaliti moramo tako, da voda tako rekoč stoji na novo položeni trati, kar, izraženo v litrih, pomeni krepkih 20 litrov na kvadratni meter.

Košnja in zračenje

Tudi obstoječi trati moramo po koncu polet­ja še vedno namenjati pozornost. Jesenska oskrba je namreč pomembna za njeno prezimitev. Še zadnjič v sezoni jo prezračimo, bodisi z močnim česanjem z železnimi grabljami, zabadanjem vil v zbite dele, z vertikulirnim orodjem, podobnim grabljam, medtem ko se večjih površin lotimo s strojnim vertikulatorjem (prezračevalnikom). Z zračenjem preskrbimo travnim koreninam več zraka, ruši omogočimo globljo rast koreninskega sistema, hkrati pa odstranimo odmrle in posušene travne bilke. Zračimo, ko je še toplo in je zadosti vlage, trata si po obnovitvenih ukrepih hitro opomore. Če nas jeseni čas prehiti, zračimo spomladi.

Po zračenju je priporočljivo peskanje, ki tudi pripomore k rahljanju tal. Najpogosteje se v ta namen uporablja mešanica srednje drobne mivke, presejane prsti in šote v razmerju 6 : 3 : 1, količine pa se gibljejo od kilogram do tri kilograme na kvadratni meter.

Gnojilo z večjim deležem kalija za zimsko kondicijo

V času od avgusta do novembra je treba trato enkrat oskrbeti s posebno vrsto gnojila. Ker se jeseni obdobje rasti končuje, se spremenijo tudi potrebe trave po hranilnih snoveh. Zato je ne gnojimo z dušikovimi gnojili, saj bi ta pospešila rast, mlade občutljive travne bilke pa bi lahko mraz poškodoval. Namenska jesenska gnojila za travo imajo višjo vsebnost fosforja in kalija za močnejše in globlje korenine. Če ne uporabljamo mineralnih gnojil, si namesto njih pripravimo mešanico iz komposta, uležanega hlevskega gnoja in kremenčevega peska, ki ji lahko dodamo zeolit, mineral vulkanskega porekla, ki dobro absorbira vodo in hranila. Zadostuje lopata na kvadratni meter površine. Po gnojenju trato vedno zalijemo oziroma gnojimo pred dežjem.

Seveda vse do začetka zime tudi redno kosimo, ponavadi zadostuje na dva tedna, z grab­ljenjem pa sproti odstranjujemo odpadlo listje, vendar takrat, ko sta listje in trava suha.

PREBERITE ŠE: Da bo vrt vedno čist: Robotski pobiralec pasjih iztrebkov