Kdor ima v svojem vrtu debelo zeleno senco, si na njem v teh vročih dneh privošči nekaj sprostitve tudi čez dan, drugi, verjamemo, izkoristite za oskrbo svojih vrtnin, okrasnih rastlin, trate in sadnega kotička zgodnje jutranje ure in čas pod večer. Ker nas je junij, v katerem je rastje v vrtu navadno najbujnejše v letu, v poletje pospremil z ekstremno visokimi temperaturami, so vrtovi že na začetku julija bolj utrujeni kot navadno in zahtevajo veliko oskrbe. Predvsem zalivanje. Ker kaže, da nam poletja ne bodo več prizanašala z »normalnimi« temperaturami, je priporočljivo, da čimprej usvojimo navade, zaradi katerih bodo rastline v boljši kondiciji, nam pa bodo prihranile precej dela in vode.

Zelenjavni vrt

Če tega še nismo storili, čim večji del gredic okrog vrtnin prekrijmo z zastirko, lahko pokošeno travo, slamo, potrganim ali populjenim plevelom ali porezanimi poganjki odcvetelih trajnic. Zastirka ohranja tla vlažna, zmanjša potrebo po zalivanju, poleg tega padavine tal ne zbijejo. V vročini in ekstremni suši tudi plevel, kakršen je navadni tolščak, opravlja vlogo zelene zastirke in ohranja pod seboj nekaj vlage, zato gredic ne kaže opleti do golega. 

Če imamo na vrtu rastline, ki potrebujejo zelo veliko vode, kot so novozelandska špinača, kumare ali pred kratkim posajene sadike, jih prek lokov zasenčimo s protitočno mrežo, zaradi česar se manj izsušujejo. 

Sicer pa je poraba v vode za zalivanje najmanjša, vrtnine pa zalite v globino v območju korenin, če si za zelenjavne grede omislimo preprost kapljični namakalni sistem, ki ga tudi laiki sestavijo izredno hitro. Najpreprostejša in cenovno najugodnejša rešitev za vrt so mehke ploščate cevi s kapljači na razdalji 20 cm, kakršne uporabljajo gojitelji jagod pod folijo. Še preprostejšo različico namakalnega sistema lahko naredimo brez razdelilne cevi, le z eno dolgo cevjo, ki jo kot kačo razpeljemo med vrstami. Priključimo jo lahko neposredno na vodovod, če jo želimo priključiti na rezervoar deževnice, pa mora biti ta zaradi zadostnega tlaka vsaj za meter dvignjen od tal.

Seveda je tudi julij tudi mesec, ki je najprimernejši za setev in sajenje nekaterih vrtnin za jesensko bero, ne zato, ker tako veleva tradicija, temveč zato, ker je čas povezan z njihovim naravnim ritmom. A pri setvah se izognemo obdobju s temperaturami zraka nad 30 °C, saj so tla prevroča, ponekod se tudi njihova temperatura približuje 30 stopinjam, kar zelo uničuje kalivost semena. Tudi sicer poletne setve zasenčimo, sejemo v senco visokih rastlin, kako ped nad zemljo čez oporo razpremo vrtno kopreno, protitočno mrežo ali mrežaste vreče. Podobno opozorilo velja za sajenje sadik, z njimi raje počakajmo na oblačne dni, senčimo jih, zastiramo tla in redno namakamo.

Julij je najprimernejši za setev jesenskih in zimskih radičev in endivije – ustreza jim čas, ko se dan začne krajšati. Mnogi vrtičkarji za te solatnice pripravijo gredice, s katerih populijo grah, česen, prvi krompirček in krhkolistne solate. Julija še lahko sejemo nizke sorte fižola, korenček in rdečo peso ter sadimo kumare in bučke, če nam je prejšnje pobrala pepelasta plesen. Če si želimo svoj pridelek repe, bo zdaj čas za setev.

Čas je primeren tudi za sajenje poznih sort zelja in cvetače, brokolija, ki jih pobiramo jeseni, ter za listnate in brstične ohrovte, ki so godni pozimi.

Okrasni vrt

Poletna oskrba trate je odvisna od vremena in količine padavin. V suši in pripeki kosimo više in trato redno zalivamo. Poleti zmanjšamo ali celo opustimo gnojenje ter tako travi omogočimo, da v vročini počiva. Ko temperature presežejo 28 ˚C, obvezno dvignemo višino košnje na 6 cm, saj bi prenizko pokošena trava na soncu po­rjavela. Priporočljivo je kositi zvečer in potem trato zaliti.

Sicer pa pri cveticah, tako enoletnicah kot trajnicah, odstranjujemo odcvetele dele, da se ne izčrpavajo, trajnice, kot so mačja meta in kadulje, lahko po cvetenju prikrajšamo in spodbudimo obraščanje in ponovno cvetenje, delimo in presajamo lahko perunike, režemo enoletne poganjke vrtnic za potaknjence, na prosto sejemo dvoletnice in posadimo jesenske čebulnice (jesenski podlesek, nerine, rumenocvetna šternbergija).

Za setev cvetic in razsajanje upoštevajmo enaka priporočila kot pri vrtninah, počakajmo, da ekstremna vročina mine, setve in sadike senčimo in redno namakamo.

Sadovnjak

V suši moramo za zadostno oskrbo z vodo skrbeti tudi v sadovnjaku: zadnjo pomlad posajeno drevje, jagodičje in aktinidije obilno zalivamo vsaj enkrat tedensko. Pozorni smo tudi na znamenja pomanjkanja vode pri odraslih drevesih (rumenenje in odpadanje listov ter plodov). Pomagamo jim tako, da jim v sušnem obdobju vsaj enkrat tedensko namenimo po petdeset litrov naenkrat, pri čemer je velika prednost plitvo okopan in zastrt kolobar pod krošnjo. Voda bo laže pronicala v globino, pa tudi sicer bo zaradi fizikalnih zakonitosti tal izhlapevanje iz njih manjše.

V suhem poletju vršičke sadnih pogosto dreves napade pepelasta plesen – obnese se, če napadene dele sproti odrežemo do zdravega lesa, škarje pa po delu razkužimo.

Sicer pa je poletje čas za zeleno rez, kot pravimo dopolnilnemu obrezovanju sadnih dreves med rastjo. Priporočljiva je predvsem pri tistih, ki so nagnjena k izmenični rodnosti vsako drugo leto, in sicer v letih, ko je plodov malo. Obilna rodnost namreč rast drevesa in poganjkov zelo zavre, leto brez plodov pa pospeši. Če je prirast zelo bujna, rez razdelimo na več etap, ki si lahko sledijo tedensko, da drevo ne bi doživelo prevelikega stresa. Z zeleno rezjo krošnjo osvetlimo, s čimer izboljšamo dozorevanje plodov ali lesa, vendar v sezoni skupaj ne odstranimo več kot četrtine poganjkov. Odstranjujemo tiste, ki rastejo navpično in v notranjost krošnje. Vendar pozor: tudi z zeleno rezjo počakajmo na blažje temperature!

V sadovnjaku nas tačas zaposluje obiranje in prebiranje dozorelega sadja. Pri ribezu in kosmuljah je po obiranju smiselno prvo obrezovanje, s katerim izrežemo vodoravno rastoče in k tlom povešene poganjke in notranjost grma očistimo šibkih poganjkov. Pri malinah in robidah odstranjujemo posušene poganjke, ki so že rodili, in druge, če se prav tako sušijo. Skoraj gotovo jih je napadla zelo razširjena bolezen malinova sušica, ki jo obvladujemo z zračnostjo nasada in sprotnim uničevanjem (zažigom) okuženih poganjkov.