Trajnice: Raznolike, dolgožive in z malo vzdrževanja

Ko je vrt še neurejen del parcele, si poleg tlakovanih površin na njem predstavljamo zelenico, odvisno od velikosti, nekaj dreves in grmovnic ter nižje rastline z lepim cvetjem in listi. Kaj so tu trajnice, so to vrtnice, tulipani, dalije ob ograji ali potonike in hermelike, ki nam jih je s svojega vrta obljubila babica?

V zgornjem primeru so to potonike in hermelike. Zakaj? Ker so trajnice rastline, ki jih pozimi ne vidimo, morda vidimo le njihova suha neporezana stebla in cvetove, spomladi pa odženejo iz zemlje poganjke, ki iz dneva v dan dobivajo bolj značilno obliko, in ko pride njihov čas, zacvetijo. Obdržijo se več let, nekatere tudi desetletij.

Katere rastline spadajo med trajnice

Med trajnice sodijo zelnate (tj. ne olesenele) rastline, ki na istem mestu rastejo vsaj tri do pet let in na prostem prezimijo v tleh s koreninami in brst (npr. hermelika, potonika, okrasna kadulja, ameriški slamnik, jesenske vetrnice in jesenske astre). V to skupino torej ne sodijo enoletnice in sezonske balkonske rastline, ki v naših krajih ne prezimijo. Med trajnice prištevamo tudi čebulnice, katerih čebulice prezimijo v tleh in jih jeseni ne izkopljemo (npr. okrasni luki, mrežaste perunike); trajne gomoljnice (npr. bradate perunike); dišavnice (npr. timijan), trajne okrasne trave, praproti ter vodne in močvirske trajnice. Nekatere so zimzelene (npr. črni telohi, iskrivke ali bergenije), teh pred zimo ne porežemo, temveč jim spomladi odstranimo le poškodovane liste.

Kaj niso trajnice?

Po prejšnjem opisu zdaj lahko že sklepamo, da med trajnice ne prištevamo vrtnic, ker jim poganjki olesenijo, trajnice tudi niso hortenzije, ker so oleseneli grmi. Prehodna skupina so pololesenele trajnice (sivka, žajbelj), ki izhajajo iz sredozemskega podnebja in jim moramo na celini, da dobro prezimijo, namenjati nekaj več pozornosti.

Neizmerna raznolikost

Za trajnice se večinoma odločimo zato, ker od njih pričakujemo dolgoživost, trpežnost in malo vzdrževanja. Ker imamo v tej skupini rastlin na izbiro nepreštevno možnosti, jih razvrščamo po lastnostih. Pri izbiranju so najpomembnejše razmere, v kakršnih uspevajo, in njihov videz.

Rastišče, ki jim ustreza: Obstajajo trajnice za sončne, senčne in polsenčne lege, takšne, ki zahtevajo ali prenašajo sušno rastišče, normalna ali pa ves čas vlažna tla. Večina jih dobro uspeva v običajni vrtni prsti, ki je nevtralna do blago kisla, le nekatere lepo rastejo zgolj v kislih tleh. Jih pa veliko kislo prst prenaša. Razlike so tudi pri potrebi po hranilih, nekatere potrebujejo zelo humus­na in prehranjena tla, druga skrajnost so tiste, ki rastejo na izredno skromni podlagi, denimo v skalnjakih.

Trpežnost in razraščanje: Nekatere trajnice dočakajo celo več desetletij in ne marajo presajanja, pa tudi razraščajo se ne hitro (npr. potonike), na drugi strani so vrste, ki se po nekaj letih »izgubijo«, npr. monbrecije, kokarde, nekatere vrste naprstcev, večina pa jih je nekje vmes. Razlikujejo se tudi po hitrosti razraščanja s podzemnimi organi, kar je dobrodošlo, ko jih želimo razmnožiti, a tudi nadležno, ker jih je treba pogosto redčiti (npr. krvomočnice, jesenske vetrnice, včasih rmani). Pogosto pa naštete lastnosti nihajo tudi glede na ustreznost rastišča.

Raznolikost oblik: Videz trajnic seveda izbiramo glede na to, kaj nam je všeč, ker pa večinoma rastejo v družbi drugih rastlin, smo pozorni na njihovo višino in širino, strukturo in barvo listja, obliko in barvo cvetov, na to, ali potrebujejo oporo …

Vztrajanje v sezoni: Pogled na okrasno gredico s trajnicami kot celoto je zelo odvisen od tega, kako dolgo v sezoni posamezne vrste ohranijo lepo obliko listja ter kdaj in kako dolgo cvetijo. Okrasni luki denimo cvetijo kratek čas spomladi, potem pa jim kmalu porumeni tudi listje, okrasne kadul­je, mačjo meto in gavre po prvem cvetenju nekoliko porežemo, da zacvetijo znova.

Kombiniranje trajnic

Gredo z njimi načrtujemo tako, da je vso sezono lepa in da na njej večino časa kaj cveti. Zlasti pa skupaj sadimo rastline, ki jim ustrezajo enake razmere (tla, osončenost, potreba po vodi).

Kombiniranje trajnic med seboj: Vrste razporedimo tako, da so na sprednjem robu nizke, v ozadju, morda pred živo mejo ali ograjo, pa najvišje. Združbe so najlepše, če blizu skupaj zasadimo vsaj tri enake trajnice, sicer pa skupine razporejamo tako, da so ob drobcenem, narezanem listju rastline z večjimi celorobimi ali suličastimi listi, zelo harmonične so kombinacije z okrasnimi travami.

Kombiniranje s čebulnicami in enoletnicami: Da grede ne bi bile vsako leto enake, jih lahko dopolnimo s čebulnicami (npr. tulipani, narcisami), ki popestrijo spomladanske mesece, ko trajnice še ne odženejo, enoletnice (npr. dalije) pa jim dodajo nekaj barvitosti v poletnih mesecih.

Priprava tal

Pri vseh trajnicah morajo biti tla odcedna. Če so težka, ilovnata, dodamo pesek, šoto, veliko komposta, pa tudi nekaj uležanega hlevskega gnoja. Preden zasadimo večjo površino na novo, jo moramo razpleveliti. To najbolje naredimo tako, da tla za nekaj mesecev prekrijemo s črno PVC-folijo, da korenine trajnih plevelov propadejo. Če sadimo na redno obdelovane grede, tla le globoko prerahljamo z vilami, odstranimo korenine rastlin, ki so tu rasle prej, in jih pognojimo.

Sajenje in delitev

Najboljši čas za sajenje in delitev trajnic sta pomlad in jesen, pomlad je za obe opravili primernejša za vrste, ki so bolj občutljive na mraz (trave perjanke, trstikovci, proso, sivka, žajbelj in druga sredozemska zelišča), medtem ko nekatere vrste delimo jeseni (potonike, vrste, ki so cvetele spomladi in poleti). Za delitev in presajanje se odločimo, ko postanejo cvetovi manjši kot prejšnja leta, jih je manj in je cvetenje manj izrazito, ko rastlina nima več lepe oblike rasti ali v sredini šopa ne odganja več.

Trajnice za začetnike

Če s trajnicami še nimamo izkušenj, začnemo s takšnimi, ki so preproste za vzgojo, npr. hermelikami (Sedum), ameriškim slamnikom (Echinacea), maslenicami (Hemerocallis), podlesnimi kaduljami (Salvia nemorosa), hostami (Hosta), avbrecijemi (Aubrieta), iglastimi plamenkami (Phlox subulata), binkoštnim nageljčkom (Dianthus gratianopolitanus), črnim telohom (Helleborus niger) … Sadike je najbolje kupovati v specializiranih prodajalnah in se izogibati v rastlinjakih vzgojenih trajnic, ki so bile »sil­jene« za kratkotrajni okras.