Razmere pri nas niso ravno naklonjene »angleški travici«, zato se je pri vrtni trati smiselno odločiti za travne mešanice z dodatkom drobnolistne deteljice in travniških cvetic, kakršne se zlijejo s travnimi površinami v okolici in jih lahko redkeje kosimo ter sonaravno vzdržujemo. Tam, kjer navadno ne hodimo, lahko med travo posejemo travniško cvetje, ki bo privabljalo opraševalce, del, na katerem otroci nabijajo na gol, pa namenimo pogostejši košnji.
Seveda imamo vrtno trato kot podaljšan bivalni prostor radi, ker nas s svojim zelenilom umirja in najlepše uokvirja vseh vrst okrasne rastline, a to ne pomeni, da jo deteljica, marjetke, trpotec, navadna črnoglavka ali plazeči skrečnik kazijo.
Za bolj enovite travnate preproge na Otoku niso zaslužne le blažje razmere za rast, temveč tudi sestava travnega semena z manj vrstami trave, pretežno hitro rastočo angleško (ali trpežno) ljulko. Ker je tam vlage več, se travna ruša ves čas gosti in je tako manj prijazno okolje za t. i. »plevel« oz. druge rastline, ki so običajne predstavnice naravnih travnatih združb.
Če si želimo odporno, počasneje rastočo travo, ki je poleti ne bo treba zalivati, je priporočljivo posejati mešanico čim več različnih trav, ki jim lahko primešamo seme travniškega cvetja (kupimo namenske mešanice ali prosimo lastnike negnojenih travnikov, na katerih se ohranja velika biotska raznovrstnost, da nam odstopijo seneni drobir, v katerem je precej semena). Glede na uporabo posameznih delov bomo trato kosili po potrebi, pogosteje otroško igrišče, prostor za posedanje in potke, drugo pa morda samo dvakrat na leto.
Vendar se je treba tudi za takšno trato nekoliko potruditi, izbrati pravilno seme, predvsem pa pripraviti rodovitno in ravno podlago. V tem pogledu se njena zasnova ne razlikuje veliko od »klasične«, nobena trava namreč ni vesela plitkih tal, kjer so pod površjem skriti gradbeni odpadki.
Čas za zasnovo trate jeseni: Zgodnja jesen do srede oktobra je idealna za setev, površino pa je dobro pripraviti dva ali tri tedne prej. Prednost jesenske setve trave pred spomladansko je, da zdaj na dobro pripravljeni podlagi vzklije manj semen plevelov kot spomladi, prednost zgodnejše priprave terena pa, da lahko plevel, ki bo vseeno vzklil, enkrat ali dvakrat zapored populimo, in da bo dež razkril manjše kamenje, da ga bomo lahko pobrali.
Valjanje
Lastniki vrtov, ki se zasnove zelenice lotevajo sami, pogosto pozabijo na utrjevanje površine pred setvijo. A če naša obutev na pripravljeni površini pušča bolj ali manj globoke odtise, bo tako tudi pozneje, ko bo trata ozelenela. Profesionalne valjarje za trato si je mogoče marsikje sposoditi, praktični so tisti, pri katerih težo valja povečamo tako, da vanj natočimo vodo. Nekateri domači mojstri valjajo tudi z debelo vlaknocementno cevjo. Prvič to naredimo pred setvijo, drugič takoj po njej (pred zalivanjem), da se seme oprime podlage.
Priprava podlage: Osnovna priprava tal se seveda razlikuje glede na to, ali urejamo okolico novogradnje, ko je treba šele navoziti dodaten material, ali nameravamo zatraviti del doslej obdelanega vrta ali smo morda tako nezadovoljni z obstoječo travno rušo, da smo se zelenico odločili zastaviti na novo. V prvem primeru, pri večji količini navožene zemlje, je pomembno, da jo sproti utrjujemo, saj se sicer posede do 30 odstotkov. Spodnja plast mora biti odcedna, zgornjih 15 centimetrov pa naj bo tudi rodovitnih (vsebnost organskih snovi, hranil). V drugem primeru površino odvisno od velikosti prelopatamo ali sfrezamo do globine 15 cm, zdrobimo grude, oskrbimo s hranili (pognojimo) in utrdimo (povaljamo). Če pa smo se odločili odstraniti staro travno rušo, se tega lotimo mehansko, ne z uporabo herbicidov. Postopek je preprost, vrhnja plast s koreninami se odstrani s strojnim spodrezovalnikom, ki si ga lahko tudi sposodimo. Plitvo odstranjevanje ruše z ostro lopato je primerno le za manjše površine. Ko je stara ruša odstranjena, navozimo tanko plast kakovostne zemlje in jo pognojimo.
Gnojenje: Za izboljšanje tal potrebujemo bodisi dozorel ali toplotno obdelan kompost, ki ne vsebuje kalivih semen plevelov, bodisi organsko gnojilo v peletih, če se odločimo za mineralna gnojila, pa startno gnojilo za trato. Pomembno je, da gnojila uporabimo že med pripravljanjem vrhnje plasti, da jih ne posujemo le povrhu.
Setev: Sejemo lahko na različne načine, na roko, pri čemer nekateri za boljši občutek med seme pomešajo malo mivke, s preprosto ročno sejalnico ali ročnim posipalnikom na kolesih. Najbolje je, da površino razdelimo na več delov, da bomo seme enakomerno porazdelili. Za orientacijo: setveni odmerek je od 35 do 50 gramov semena na kvadratni meter oziroma 3,5 do pet kilogramov na 100 kvadratnih metrov.
Zalivanje: Približno 14 dni po setvi bomo morali dobro zalivati, seveda odvisno od vremena. Trava bo kalila od 14 dni do tri tedne. Če po jesenski vzkalitvi ne bo dovolj dežja, dvakrat na teden površino zalijemo tako, da jo obilno namočimo vsaj do globine 10 centimetrov. Obvezno namakamo z drobnim razpršilcem, ne s curkom, ki bi zemljo zbil.
Dosejevanje: Kmalu po kalitvi moramo na mestih, kjer je bil vznik slabši, travo čim prej dosejati.
Prva košnja: Travo prvič kosimo, ko zraste od osem do deset centimetrov visoko, skrajšamo jo na pet ali več centimetrov. Tudi če nameravamo trato pozneje kositi le nekajkrat v sezoni, naj bodo košnje sprva pogostejše, da se zgosti.