Češnje: Od ranih do poznih

Ena od otroških pesmic gre takole: »Rdeče češnje rada jem, črne pa še rajši …« Pa je res, da imamo rajši črne? Vsaka je dobra, da je le primerno zrela. Poleg češenj z različnimi odtenki rdeče barve (teh je največ) poznamo seveda tudi češnje, ki imajo ob zrelosti črno ali temno rdeče obarvane plodove (sorte 'Hedelfinger', 'Regina'), take, ki imajo rumeno obarvane plodove (npr. sorta 'Denisenova rumena') ali tiste z dvobarvnimi plodovi (polovica češnje je rdeča, druga rumena; npr. sorta 'Ferrador' ali stara sorta 'Napoleon').

Glede na dolžino razvoja plodov so češnje razdeljene na sedem češnjevih tednov. Dolžina razvoja plodov (čas od cvetenja do zorenja) je pri najzgodnejših sortah le od 32 do 37 dni, pri sortah iz drugega češnjevega tedna od 40 do 49 dni, pri sortah iz tretjega češnjevega tedna od 44 do 53 dni … Pri najpoznejših traja razvoj plodov dobra dva meseca.

Zgodnje češnje

Že iz pripovedi o Erazmu Predjamskem je razvidna želja po zgodnjih češnjah. Po skrivnem rovu so jih s postonjske strani hodili iskat v Vipavsko dolino, na Primorsko, kjer so najzgodnejše. Prve (zgodnje) češnje dozorijo že sredi maja, v zgodnjih letih že v prvi dekadi maja.

Zakaj bi se odločili za zgodnjo sorto češnje? Predvsem zaradi zgodnosti. Zato, ker si lahko na domačem vrtu pridelamo češnje zgodaj v sezoni, ko drugega svežega sadja še ni. Češnje so zelo bogate s snovmi, ki ugodno vplivajo na naše zdravje. Pomemben razlog za izbiro zgodnje sorte je tudi, da je ni treba ščititi pred češnjevo muho.

V nadaljevanju sledijo opisi nekaterih zgodnjih sort, katerih sadike ponujajo slovenske drevesnice.

Zgodnje češnje

'Burlat' je samoneoplodna sorta, ki zori konec drugega češnjevega tedna (sredina do konec maja). Cveti srednje pozno, dobro pa jo oprašujejo 'Van', 'Giogia', Garnet', 'Hedelfinger'. Plodovi so srednje debeli, zelo okusni. Barva kožice je živo do temno rdeča, barva mesa pa rdeča. Kožica in meso sta polčvrsta. Koščica je srednje velika do velika. Je občutljiva za pokanje in sadno gnilobo.

'Garnet' je samoneoplodna sorta, dobro jo oprašuje sorta 'Van'. Zori v tretjem češnjevem tednu (konec maja). Plodovi so srednje debeli. Barva kožice in mesa je temno rdeča. Plodovi srednje občutljivi za pokanje. Kožica in meso sta čvrsta, zato sorto uvrščamo med hrustavke. Občutljiva je za spomladansko pozebo.

'Celeste' je samooplodna sorta, ki zori v tretjem češnjevem tednu. Cveti srednje pozno. Plodovi so zelo debeli. Barva kožice je živo rdeča, mesa pa svetlo rdeča. Plodovi so srednje čvrsti do čvrsti, dobrega okusa. Je občutljiva sorta za pokanje plodov.

'Vigred' je slovenska samoneoplodna sorta, ki zori konec tretjega češnjevega tedna. Cveti srednje pozno, opraševalne sorte niso znane. Plodovi so debeli, živo rdeče do temno rdeče barve, dobrega okusa. Meso je svetlo rdeče barve in čvrsto.

'New star' je samooplodna sorta, ki cveti srednje zgodaj. Zori konec maja ali v začetku junija. Je srednje bujna sorta, ki obilno rodi. Barva kožice in mesa je temno rdeča. Spada med hrustavke. Občutljiva je za pokanje in gnilobo. V letih zgodnjega napada češnjeve muhe bodo plodovi, brez varovanja pred njo, črvivi.

Pozne češnje

Pozne češnje, ne glede na sorto, ogroža češnjeva muha, zato je nujno ukrepanje, če ne želimo češenj z »dodatkom«. Pozne sorte češnje imajo boljše pomološke lastnosti v primerjavi z zgodnjimi. Najpozneje zoreče nas razveseljujejo še v prvi polovici julija.

'Sunburst' je samooplodna sorta, cveti srednje pozno, zori pa v sredini junija. Sorta je srednje bujne rasti in dobre rodnosti. Plodovi so srednje čvrsti do čvrsti. Sorta je srednje občutljiva za pokanje, občutljiva pa je za gnitje plodov.

'Lapins' je samooplodna sorta. Cveti zgodaj in je občutljiva za spomladansko pozebo. Sorta je bujna, zaradi slabega obraščanja je treba drevesa spodbujati k rasti stranskih poganjkov. Plodovi so srednje čvrsti do čvrsti, manj občutljivi za pokanje. Zori sredi junija do konec junija.

'Kordia' je samoneoplodna sorta, ki jo dobro oprašujejo sorte 'Regina', 'Hedelfinger', 'Van', 'Summit' in 'Sunburst'. Rast dreves je bujna. Cveti pozno, vendar je precej občutljiva za spomladansko pozebo. Plodovi so srednje debeli z dolgimi peclji, srčaste oblike. Kožica in meso sta temno rdeče barve. Plodovi so čvrsti in zelo sočni. Sorta je manj občutljiva za pokanje in gnitje. Zori v sredini junija do konca junija.

'Regina' je samoneoplodna sorta, ki jo oprašujejo 'Germersdorfer', 'Summit', 'Kordia' in 'Sunburst'. Cveti in zori pozno. V osrednji Sloveniji zori v začetku julija. Kaže se dobra odpornost proti pozebi. Plodovi so srednje debeli, ovalne oblike in precej odporni proti pokanju. Barva kožice je temno rdeča do črna, barva mesa je svetlo rdeča. Plodovi so čvrsti, manj sočni in sladkega okusa.

Sorte višenj

Višnje se od češenj ločijo tudi po tem, da se ločitveno tkivo pri njih tvori v pecljevi jamici (na stiku ploda in peclja), zaradi česar jih lahko obiramo brez peclja. Lahko jih torej smukamo, pa sok ne bo iztekal, saj je ranica na mestu, kjer je bil pripet pecelj, zaprta.

'Gorsemska' zori v osrednji Sloveniji sredi julija. Drevo raste srednje bujno do bujno in precej pokončno. Cveti zgodaj. Kožica ploda je temno rdeče barve, meso pa je zelo sočno, sladko-kislega okusa. To pomeni, da so plodovi v okusu bolj kisli kot sladki, čeprav se čuti tudi sladkost.

'Lotovka' zori pozneje kot 'Gorsemska'. Zelo občutljiva je za cvetno gnilobo. Plodovi so drobnejši kot pri sorti 'Gorsemska'. Drevo raste srednje šibko do srednje bujno. Cveti pozno. Kožica ploda je temno rdeče barve, meso pa je sladko-kislega okusa.

'Šumadinka' zori v prvi polovici avgusta. Plodovi so debeli, kislega okusa. Rast sorte je šibka do srednje bujna. Cveti srednje pozno.

Delo in dom, 7. oktober 2009