Jagoda haskap – novost, ki jo že poznamo

Ker je ta vrsta jagodičevja zanimiva tudi za vrtičkarje, jim izdajmo, da gre za sadno vrsto, ki na marsikaterem vrtu že raste – pod imenom sibirska borovnica.

Ne potrebuje kislih tal

Ime sibirska borovnica je bilo resnici na ljubo nekoliko zavajajoče, saj rastlina z znanstvenim imenom Lonicera caerulea var. kamtschatica ni v nikakršnem sorodstvu ne z našimi gozdnimi ne z gojenimi ameriškimi borovnicami, pa tudi z njihovimi bližnjimi sorodnicami brusnicami ne. Tisto, kar je za vsakogar, ki si jagode haskap predvsem zaradi bogastva za človekov organizem blagodejnih antioksidantov želi v svojem vrtu, pomembno in drugačno od borovnic, je, da za rast ne potrebujejo kisle zemlje. Tudi okus tega jagodičja ni podoben borovnicam.

Prav zaradi tega so sadjarski strokovnjaki v Sloveniji za to vrsto jagodičevja prešli na uporabo slovenskih imen užitno modro kosteničevje ali haskap jagode, ki sta nadomestili sibirske borovnice. Haskap jih poimenujejo na Japonskem, kjer so, poleg drugih dežel na Daljnem vzhodu, njihova naravna rastišča. Mi jim bomo v skladu z zakonitostmi slovenskega jezika rekli jagode haskap. Že prej se je uveljavilo tudi ime majske jagode, ker takrat začnejo zoreti plodovi.

Jagode haskap za rast ne potrebujejo kislih tal. Foto: Vera Petruk/Shutterstock Foto:

Sorodstvo – a ne z borovnicami

Zanimivo je, da v marsikaterem slovenskem vrtu ali parku rastejo sorodnice jagod haskap, čeprav bi jim po videzu težko pripisali žlahto. Gre za raznoliko skupino nekoliko starinskih okrasnih grmov in vzpenjavk kovačnikov, katerih cvetovi močno dišijo, in mirtovolistno lonicero ali kosteničevje (Lonicera nitida), vedno zeleni grm z gosto košato krošnjo, ki je zaradi problemov s pušpanom čedalje pogosteje nadomestilo zanj. Listki kosteničevja so pušpanovim zelo podobni, poganjki pa so večinoma bolj usločeni.

Kovačnik je bil nekdaj pogost okras vrtnih robov. Foto: Zhukovskaya Elena/Shutterstock Foto:

Grmi jagod haskap (po starem sibirskih borovnic) v naravi uspevajo v Rusiji (v Sibiriji in na Kamčatki, odtod tudi njihovo latinsko ime), na Kitajskem in na Japonskem otoku Hokaido. V teh deželah jih že tradicionalno pridelujejo v nasadih in vrtovih, v zadnjih desetletjih pa postajajo priljubljene tudi v Evropi. Predvsem zaradi obilice antioksidantov, ki so v modro obarvanih sadežih, se jih je oprijel sloves super živila.

V vrtu posadimo dve sorti

Plodovi sibirskih borovnic so malce hecne podolgovate oblike in so precej kisli, njihova velikost se po sortah zelo razlikuje. V vrtu ne rodijo obilno, količina pridelka je seveda odvisna tudi od oskrbe grmov. 

Cvetijo zelo zgodaj, marca, z rumenimi cvetovi, plodovi pa zorijo od maja do junija. Da bi zagotovili oprašitev, moramo imeti na vrtu vsaj dve različni sorti jagod haskap. Oblika podolgovatih plodov se lahko pri sortah zelo razlikuje. Ker so mehki, so kar občutljivi, so sladko-grenkega okusa, primerni za predelavo in sveže uživanje. 

Grmički so pri večini sort visoki okrog pol metra, pri sorti blue velvet pa meter in pol. Vsako leto do tal izrežemo eno ali dve stari veji (nikakor ne več kot četrtino vseh), ki ju bodo nadomestili novi poganjki. Obrezujemo pozimi ali zgodaj spomladi, v podobnem času kot grme ameriških borovnic. Gojiteljem pogosto dela težave pepelasta plesen.

Prehranske lastnosti
Temno modri plodovi jagod haskap vsebujejo veliko vitaminov A, B, C, antocianov (rastlinskih barvil rdeče, modre in vijolične barve), drugih antioksidantov ter minerale kalij, natrij, kalcij, magnezij, fosfor. Nekatere od spojin v njih so protirakotvorne, delujejo protialergijsko in protibakterijsko, blagodejno vplivajo na želodec, jetra, kožo in srčne tegobe.