Jagodičje: Odstranjevanje obolelih poganjkov

Skoraj na vsakem vrtu se najde kotiček za gredico večkrat rodnih jagod in manjši ribezov grm, medtem ko potrebujemo za ameriške borovnice, kosmuljeve in jostine grme in maline več prostora. Za pridelek zdravih sadežev, ki jih ne ogrožajo bolezni in škodljivci, je najpomembnejše, da upoštevamo rastne in talne razmere, ki ustrezajo posameznim rastlinam, ter sproti odstranjujemo škodljivce ali obolele dele. To je še pomembnejše v vlažni sezoni, kakršna je letošnja.

Ribez

Medtem ko zimski mraz ribezu ne škoduje, saj dozoreli les nekaterih sort prenese tudi temperature pod –20 stopinj Celzija, v zgodnjih pomladnih mesecih, ko izgublja odpornost, postane zelo občutljiv na pozebo. Bolj ko je grm na sončnem mestu, bolje obrodi. V sušnem obdobju je treba zalivati le med razvojem plodov, med zorenjem pa ne, ker potem jagodam popoka kožica. Glavni pogoj za zdravo rast je, da so grmi zračni in da mehansko zatiramo glavne škodljivce. Za domače vrtove je priporočljiva proti večini bolezni odporna sorta titania.

Kosmulje in joste

Ker imajo globok koreninski sistem, bolje prenašajo sušo kot črni ribez in maline. Veliko škodo pa lahko na rastlinah ali pridelku povzročijo sončni ožigi, zaradi česar je treba kosmuljam v toplejših krajih nameniti tisti del vrta, ki je del dneva v senci. Josta, križanec med črnim ribezom in kosmuljo, v primerjavi s kosmuljami bujneje raste in je bolj odporna proti nizkim temperaturam. Med najpogostejšimi boleznimi kosmulj in jost je ameriška kosmuljeva plesen, ki napade tudi črni ribez. Razvije se predvsem na pregosto rastočih rastlinah z nerazredčenimi poganjki in ob čezmerni uporabi dušikovih gnojil. Razpoznati jo je mogoče po belkasto sivi plesni na poganjkih in socvetjih. Zatiramo jo z izrezovanjem bolnih vršičkov in vej.

Ameriške borovnice

Ameriške borovnice, ki uspevajo na sončnih legah na precej kislih tleh, zaradi česar jih sadimo v jarke z mešanico navadne vrtne zemlje, gozdne zemlje izpod iglavcev in šote, kislost pa ohranjamo tudi s stalno zastirko iz žaganja iglavcev, potrebujejo stalno talno vlago, a ne prenesejo stoječe vode. Večina njihovih bolezni je tesno povezana s poškodbami rastlin zaradi mraza, izsušitve, neustrezne prehrane, povezane s sestavo tal in staranjem lesa. Najpomembnejša ukrepa sta temeljito odstranjevanje napadenih vej in poganjkov ter pomlajevanje grmov z rezjo.

Maline

Malin ne smemo posaditi na senčen, temveč zračen in osončen prostor, saj tudi v naravi rastejo na obronkih gozdnih jas. Pomembno je, da jim zagotovimo oporo, jih redno redčimo in da poganjkov ne poškodujemo, s čimer jih obvarujemo glivičnih bolezni. Zadnja leta je v malinovih nasadih čedalje bolj razširjena malinova sušica, bolezen, za katero so dovzetne enkrat rodne in dvakrat rodne maline, potem ko odrodijo drugič. Bolezen je najbolj obvladljiva prav z doslednim odstranjevanjem rozg, ko se po obiranju posušijo. Vse izrojene izrežemo do tal in jih sežgemo, ko to počnemo, pa lahko mimogrede preredčimo še letos izrasle rozge. Priporočljivo jih je izrezati kak mesec dni po obiranju. Toliko namreč traja, da se hrana iz listov preseli v korenine.

Glivice malinove sušice se zadržujejo na suhih poganjkih, z njih pa se potem preselijo na mlade, letos zrasle rozge. Na mladih poganjkih jih spoznamo po modrovijoličastih pegah okrog pecljev ali brstov. Na rodnih poganjkih okuženi del lubja odstopi, razpoka in postane sivkaste barve. Brsti se slabo razvijajo, porumenijo in odpadejo.

PREBERITE ŠE: Rez za obilno rodno jagodičevje

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE