Kaki ne potrebuje škropljenja

10. 11. 2018 | Besedilo: Katja Željan

zalto jabolko, Strunjan, kaki

Kaki ali zlato jabolko je ena redkih sadnih vrst, ki je pri nas ni treba škropiti, zato je zelo primeren za ljubiteljski vrt. To praviloma mediteransko sadno vrsto lahko v zavetnih in toplih legah gojimo na vrtovih tudi v kontinentalnem delu Slovenije, pri čemer strokovnjaki za takšno podnebje priporočajo predvsem zgodnejše sorte kakija (na primer čokolatino, tono wase, tipo…), ki jih obiramo konec oktobra oziroma v začetku novembra.

Ob tem velja omeniti, da lahko na drevesih v polni rodnosti, ki so pravilno oblikovana in strokovno obrezana, pridelamo tudi 100 kilogramov plodov. 

Kaki izvira iz gora osrednje Kitajske, kjer ga gojijo že nekaj tisočletij. Po svetu so doslej požlahtnili več kot 2000 sort kakija, v gojenju pa se jih je uveljavilo okoli 400. Plodovi so prava zakladnica zdravja, saj jih odlikujejo bogata vitaminska in mineralna vsebnost, visoka vsebnost prehranskih vlaknin ter nizka vsebnost beljakovin in maščob. Sadeži imajo visoko vrednost vitamina A, vsebujejo ga le malo manj kot najbogatejše sadje z njim, marelice, in kar tridesetkrat več kot jabolko. Vsebujejo petkrat več vitamina C kot jabolko in le tretjino manj kot agrumi. Pomembna je tudi vsebnost pektinov in taninov, od mineralov pa velja omeniti kalij, kalcij, fosfor in železo. Ne preseneča, da med zdravilnimi učinki kakija največkrat navajajo povečanje odpornosti, razstrupljanje organizma, poživljanje presnove, zniževanje holesterola, koristen pa je tudi proti zlati žili, za ledvice, jetra, oči, kožo, lase, dlesni, zobe in kosti. 

S kakiji in jedmi iz njih se lahko založite na tradicionalnem prazniku kakijev v Strunjanu, ki ga bo Turistično društvo Solinar Strunjan letos pripravilo med 16. in 18. novembrom. Če so imeli v Strunjanski dolini še v preteklih letih okrog 30 odstotkov vseh kakijevih nasadov v Sloveniji, ta številka zadnja leta upada, saj so kaki začeli intenzivno saditi tudi drugod, še zlasti v Goriških brdih in Vipavski dolini. 

Po nekaterih ocenah je v naši državi okrog 20 do 30 hektarjev intenzivnih nasadov kakija, njihovo število pa se vztrajno povečuje, saj strokovnjaki zatrjujejo, da imamo možnosti širitve še za 50 do 100 hektarjev.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE