Kako zasaditi prvo drevo

Kakšne so torej zakonitosti kakovostne ekološke zasaditve drevesa? Navadno izbiramo po všečnosti, vendar še preden se prepustimo estetskemu vidiku, moramo raziskati širše. Izbrati moramo najprej drevo, ki bo imelo uporabno vrednost in bo hkrati prilagojeno našemu okolju. Še preden boste torej zavihteli lopato in izkopali luknjo za svojo sadiko, preverite nekaj naših nasvetov in namigov za izbiro in zasaditev pravega drevesa. In še dodaten namig: svoje drevo lahko nato vpišete tudi v poseben register Evropske unije.

Ste vedeli, da je lahko vaše drevo del širše zgodbe?

Evropska unija je v boju proti naraščajočim podnebnim spremembam začrtala poseben načrt, ki bo imel pozitiven vpliv na naše okolje, podnebje in prihodnost naslednjih generacij: posaditev kar treh milijard dodatnih dreves do leta 2030.

Tudi sami lahko sodelujete v tem načrtu: posadite drevo in ga prijavite na platformo Map My Tree, ki omogoča registracijo in štetje dreves.

Katero drevo sodi v moje dvorišče

Prvi korak pri zasaditvi drevesa je izbira prave drevesne vrste. Pomembno je, da izberemo drevo glede na specifične potrebe in razmere v okolju, kjer bo rastlo.

Bodite pozorni, da ne boste izbrali tujerodne invazivne vrste, saj lahko negativno vplivajo na lokalno biotsko raznolikost. Namesto tega morate izbrati drevesne vrste, ki so prilagojene podnebnim razmeram našega območja, saj bodo bolj verjetno preživele in uspevale.

»Posamezne drevesne vrste so prilagojeno na določeno okolje, v katerem najbolje uspevajo. Pri izbiri drevesa je zato treba upoštevati njihove rastiščne zahteve,« svetujejo v Zavodu za gozdove Slovenija.

S sajenjem avtohtonih, podnebju prilagojenih vrst in ob spoštovanju ekoloških načel lahko pomagamo več kot 431 ogroženim avtohtonim drevesnim vrstam v EU.

Najprej je torej pomembno, da se pri izbiri osredotočimo na avtohtone, domače drevesne vrste, ki trajno uspevajo v našem okolju. To je tudi prvo zagotovilo, da se bo drevo uspešno razvijalo in rastlo. Poleg tega je treba upoštevati tudi geografske zakonitosti posameznega območja v Sloveniji. V Zavodu tako svetujejo, da moramo biti pozorni tudi na pomen lokalnih rastišč posameznih vrst, tako da na primer hrastov iz Primorja ne prenašamo v osrednjo Slovenijo, saj bodo pri svoji rasti manj uspešni zaradi dolgoročne prilagoditve na okolje, v katerem uspevajo.

»V urbanem okolju je izbira prave drevesne vrste še večjega pomena, saj moramo pri tem upoštevati tudi, kako veliko bo drevo, količino peloda (alergije), stabilnost drevesa, koreninjenje, občutljivost na sušo, krhkost vej, obliko krošnje, markantnost dreves, življenjsko dobo, sposobnost prenesti onesnaženje …«

Katere so avtohtone slovenske drevesne vrste

Izbor domačih drevesnih vrst v Sloveniji je zelo pester, zato bomo zlahka našli drevo, ki se bo najbolje zlilo z okolico naše hiše oziroma širšega območja zasaditve. Pri nas namreč uspeva 71 avtohtonih drevesnih vrst. »Med drevesnimi vrstami v lesni zalogi gozdov prevladujeta bukev (32,9 %) in smreka (30,1 %). Sledijo jelka (7,4 %), hrast (7,1 %), bor (5,4 %), drugi trdi listavci – beli in črni gaber, maklen, brek, mokovec, mali jesen, koprivovec, lesnika, hruška, kostanj, robinija, puhasti hrast, cer, skorš, trokrpi javor (8,5 %) in plemeniti listavci – gorski, ostrolistni in topokrpi javor, veliki in ostrolistni jesen, gorski in poljski brest, lipa in lipovec, češnja, oreh (5,4 %),« pestrost slovenskih drevesni vrst naštejejo v Zavodu za gozdove.

Kdaj sadimo drevesa

Najbolj primeren čas za sajenje dreves je pozno jeseni ali zgodaj spomladi. Zaradi vse pogostejših spomladanskih sušnih obdobij je jesenska sadnja bolj priporočljiva, saj lahko pomanjkanje vlage v obdobju takoj po posaditvi ogrozi mlada drevesa, predlagajo strokovnjaki v Zavodu za gozdove. »Drevesa z golo korenino sadimo v času mirovanja vegetacije do začetka brstenja spomladi. Če so sadike dreves v loncih, jih lahko presadimo na prosto tudi v vegetacijskem obdobju, razen med poletno vročino.«

Drevesa, enako kot druge vrste rastlin, lahko med presajanjem izgubijo pomemben del svojih korenin. Zato lahko še posebej po sajenju kažejo stanje, imenovano stres ali šok zaradi presaditve. To se lahko zgodi ne glede na izbrani letni čas za sajenje. Da bi se temu izognili, moramo izbrati pravo lokacijo (bolj senčno ali bolj sončno) ter uporabiti primerno zemljo, ki spodbuja ukoreninjenje in razvoj. Paziti moramo tudi, da ne poškodujemo korenin. Drevo je treba nato skrbno negovati.

Paziti moramo, da drevesa ne sadimo v obdobjih suše ali prevelike vročine, saj bi to lahko ogrozilo njegovo preživetje. Foto:

Lahko drevo posadim kjer koli

Naslednji ključni korak je tudi izbira pravega mesta za zasaditev drevesa. Drevo mora biti zasajeno na mestu, kjer bo imelo največji ekološki in družbeni vpliv. Pri tem se moramo izogibati zasaditvi dreves na območjih visoke naravne vrednosti, kot so mokrišča, barje, travniki in drugi občutljivi ekosistemi. Namesto tega moramo drevesa saditi na mestih, kjer bodo lahko učinkovito opravljala svojo funkcijo, na primer v urbanih območjih, kjer bodo izboljšala kakovost zraka, znižala poletno temperaturo v najbolj izpostavljenih območjih v mestu in zagotavljala naravne habitate za ptice, žuželke in druge živali.

Zasaditev drevesa je pomemben prispevek k ohranjanju okolja in izboljšanju kakovosti življenja. Ključne zakonitosti ekološke zasaditve vključujejo izbiro pravega drevesa, mesta, časa in namena. Pri tem je pomembno, da dosledno upoštevamo ekološka načela, se izogibamo zasaditvi na občutljivih območjih in izberemo drevesne vrste, prilagojene našim podnebnim razmeram. Z zasaditvijo dreves v urbanih in kmetijskih območjih lahko prispevamo k bolj zdravemu in trajnostnemu planetu.

POSADITE DREVO IN IZBOLJŠAJTE ZRAK V NAŠI OKOLICI

S projektom 3 milijarde dodatnih dreves do leta 2030 želi Evropska komisija spodbuditi vsakega izmed nas, naj prispeva svoje drevo za lepšo prihodnost v EU.

Strategija projekta temelji na biotski raznovrstnosti in velja za eno vodilnih pobud Evropskega zelenega dogovora. Njen cilj je med drugim zmanjšati emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 in do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost.

Postanite aktivni del te akcije: posadite drevo, k temu spodbudite sosede in prijatelje. Naj bo to zabavni korak za boljši jutri.

Prijavite se v platformo Map My Tree in registrirajte svoje novo drevo. Samo s skupnimi močmi nam bo uspelo!

Naročnik oglasne vsebine je Evropska komisija, Predstavništvo v Sloveniji