Rekordno obiskani kmetijsko-živilski sejem

Končal se je sejem 52. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni, ki povezuje Slovenijo, Avstrijo, Hrvaško in ostalo Evropo na področju podeželja in pridelave hrane. Na 50.000 kvadratnih metrih razstavnih površin so razstavljali predstavniki iz kar 29 držav. Uspešnost sejma dokazuje preko 150 strokovnih in poslovnih dogodkov s stotinami strokovnjakov, ki so se odvili v šestih sejemskih dneh. Na razstavnem prostoru se je predstavilo 1750 razstavljavcev, katerih ponudbo si je ogledalo 128.000 obiskovalcev, kar je več kot v preteklih letih. Osnovno sporočilo sejemskega dogajanja je prepoznavanje pomembnosti družinskega kmetovanja in pridelave zdrave hrane. Sejem so obiskali tudi najvišji državni predstavniki od predsednika Boruta Pahorja in novega mandatarja dr. Mira Cerarja, do ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana.

Poleg družinskega kmetovanja je bil poseben poudarek sejma tudi na ekološkem kmetovanju, hrani iz lokalne okolice, semenih kot temelju uspešnega kmetijstva, gozdu in lesu, ki predstavljata zaklad naše države, trajnostnemu gospodarjenju, varnemu delu v gozdu, turističnim kmetijam z lokalno prehrano in varni kmetijski tehniki. Veliko zanimanja je ob permakulturnem vrtu požela tudi predstavljena ekološka hiša iz slamnatih bal s krušno pečjo iz starega kovinskega soda. Izmed spremljevalnih dogodkov je obiskovalce zelo navdušilo 16. državno tekmovanje lastnikov gozdov v sekanju, v ročni košnji, vlečenju vrvi in tekmovanje v plesanju polke. Nič kaj manj nista pritegnila nogometna tekma slovenske vinske reprezentance in izbor najtežje buče.

Zadnji dan sejma je bil namenjen kmetijsko-živilskemu šolanju in naravnim parkom. Kot vsak dan, so tudi zadnji dan sejma na razstavnem prostoru potekale rokodelske delavnice, kjer se je vsakdo lahko preizkusil v izdelovanju izdelkov iz koruznega ličja in pletenju s slamo. Zadnja okrogla miza, ki se je odvila v sklopu sejma, pa je spregovorila o pridelovanju avtohtonih domačih tradicionalnih vrst semen v prihodnosti. S tem se bo povečala samooskrba Slovenije po sonaravnem načelu. Kot je bilo slišati, bo slovenski kmet gospodar na svoji zemlji zgolj s svojim semenom.