Vrtna svetovalnica: Čas je za preventivo

Bolezni na sadnem drevju

Pobrali smo vse sadje. Veliko jabolk in hrušk smo porabili za sok in kis, nekaj pa za ozimnico, saj so bili plodovi precej bolni, bolezenske znake je opaziti tudi na listju. Kdaj naj škropimo proti težavam?

Miran iz Sežane

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Jesenska skrb za higieno v sadovnjaku pomeni veliko manj bolezni v prihodnjem letu. Med nujne ukrepe štejemo tudi redno sprotno grabljenje listja, ki odpada z drevja.

Na listih ste opazili bolezni, katerih trosi padejo na tla, tam prezimijo in prihodnje leto okužijo rastlino. Zato vse listje sproti grabite, in če je okuženo, ga zažgite ali oddaj­te na komunalno podjetje. Nikoli ga ne odložite na kompost. Jeseni poleg tega obvezno odstranite vse plodove z dreves, predvsem mumije, posušene in zgrbančene plodove, ki so kolonije bolezni.

Eden najpomembnejših preventivnih ukrepov je škropljenje dreves z bakrovim pripravkom. Z njim prvič škropimo, ko odpade okoli tretjina listja, in drugič, ko je že vse listje na tleh. Škropimo suhe rastline, pri temperaturi zraka nad 5 °C, v brezvetrju in ne ob močnem soncu. S sredstvom dobro omočimo celotno rastlino in tako kontaktno uničimo vse bolezni. Škropljenje je pomembno zato, ker pri odpadanju listja nastanejo drobne ranice na mestu, kjer so se listi držali veje. Skoznje lahko takoj vstopijo glivične ali bakterijske bolezni, ki lahko povzročijo sušenje vej in propad rastline. Baker tudi pospešuje olesenitev lesa, kar omogoči boljšo prezimitev mladih poganjkov.

Jesensko listje

Imamo tri leske: vsako jesen se sprašujemo, kam z veliko količino suhega listja. Kupili smo puhalnik oz. sesalnik za listje, ki lahko to delno tudi zmelje. Ali lahko zmleto listje potrosimo po vrtu, na katerem običajno posadimo peteršilj, korenje, solato, paradižnik, čebulo?
Gabrijela prek spletne strani 

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Neokuženo listje večine sadnih rastlin in tudi nekaterih okrasnih lahko uporabimo kot zastirko. Če ga je preveč, ga lahko dodamo na kompostni kup. Nikoli pa ne odložimo na kompost okuženega listja, ker tako gojimo bolezenske klice. Sicer lahko listje uporabimo kot zastirko za vrtnine. Zemlja bo ostala dlje topla in mikroorganizmi bodo še vedno aktivni in bodo delno razgradili organsko snov iz listja ter jo spremenili v uporabna hranila za rastline in humus. Mletje listja je odlična stvar, saj se s tem površina posameznih delcev zmanjša in mikroorganizmi, glive in deževniki ga laže predelajo.

Če se do pomladi listje na gredah ne razgradi, ga je pred sejanjem ali sajenjem dobro odstraniti in odvreči na kompost, saj se pod zastirko zemlja počasneje segreje.

PREBERITE ŠE: SUHO LISTJE V ZABOJNIK ZA ORGANSKE ODPADKE ALI V ZBIRNI CENTER

Podgane v kleti

Nekaj let zapored se mi v kleti in garaži pojavljajo podgane. Uničijo mi del ozimnice, pri avtu pa se mi je že zgodilo, da so mi obgrizle kable v motornem delu. Kako naj se jih znebim, da zaščitim ozimnico in avto?
Tadej iz Maribora

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

V jesenskem in zimskem času se glodavci, miši in podgane, zatekajo iz narave v naše domove, ker jim začne primanjkovati hrane. Pogosto zmotno prepričanje je, da predstavljajo največjo nadlego zaradi oglodane ozimnice, npr. krompirja, jabolk in korenja, ki jih tako uničijo. Še večja težava so iztrebki, urin in blato ter dlake glodavcev. Na iztrebke podgan lahko npr. naletimo v domači kleti, garaži, podstrešju ali celo kuhinji. Nevarne so predvsem bolezni, ki jih prenašajo glodavci: v zadnjih letih je pogosta mišja mrzlica, širijo pa tudi steklino.

Da bi hišo obvarovali pred glodavci, jo je dobro natančno pregledati in ukrepati. Na garažna in kletna okna namestimo zaščitno mrežo iz debele žice, pregledamo tudi temelje stavbe in preverimo morebitne luknje. Obvezno jih zamašimo in učvrstimo slabe temelje. Zaščitimo tudi odprtine v ostrešju. Pozorni moramo biti pri odlaganju odpadkov. Posode z organskimi odpadki, tudi ostanki hrane, morajo biti dobro zaprte.

PREBERITE ŠE: VARNI PRED MIŠMI IN DRUGIMI NEPOVABLJENIMI GOSTI

Za uničenje škodljivcev imamo več možnosti. Najprej pomislimo na mehansko uničenje, uporabo pasti. Druga možnost so lepljive plošče, na katere se živalca ujame. Čeprav nam risanke sporočajo, da imajo miši najraje sir, priporočam za vabo oreh ali drug orešek, saj je glodavcem ljubši, ker iščejo kalorično hrano. Nastavimo lahko tudi mehko vabo. Najboljše vsebujejo moko, sladkor in maščobe, poleg tega pa še arome oreškov.

Za nastavljanje vabe si vedno nadenemo plastične rokavice, da na njej ne puščamo svojega vonja. Vabe namestimo ob robovih prostora, saj glodavci tam navadno iščejo zavetje. Lahko uporabimo tudi namenske škatle zanje. Če nimamo škatle, vabo pokrijemo z desko ali čim podobnim, da je žival ne raznese povsod ali da je ne najde hišni ljubljenček. Za varnost ljubljenčkov in otrok vsebujejo kakovostne vabe gabilo, zaradi česar jo ti izpljunejo.

Vabe preventivno nastavimo v klet, garažo in druga mesta ter spremljamo, kje jih glodavci zaužijejo in koliko. Nastavljamo jih, dokler izginevajo, ker to pomeni, da imamo večje število škodljivcev.