Vrtna svetovalnica: Težave z malinami in borovnicami ter s točo

Že nekaj let poskušamo na vrtu vzgojiti maline. Mlade sadike kupimo, posadimo na sončno lego v kakovostno zemljo, lepo cvetijo, jih zalivamo, ampak mlade jagode se zelene posušijo. Enako je pri sosedu, kamor so se same razrasle, približno šest metrov od matične rastline. Ko posadimo nove rastline, se zgodba ponovi.Cvetka po elektronski pošti

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Po opisu sodeč gre za izjemno nevarno bolezen, malinovo sušico. Malinovo sušico povzroča gliva. Najbolj pomembno je, da mesec po obiranju napadene poganjke izrežemo v tla in ne puščamo štrcljev. Izrezane poganjke zažgemo. Bolezen se zelo hitro preseli s starih rozg na mlade poganjke. Zato je v nasadih in v soseski zelo veliko bolezni. Pomembna je higiena v sadnem vrtu. Takoj, ko opazimo bolezen, odstranimo dele ali cele rastline iz nasada. Nikoli ne mečemo okuženih ostankov na kompostni kup, temveč v komunalne smeti. Velik vpliv na bolezen ima nepravilna prehrana rastlin. Če je preveč dušika, so šibke, saj so celične stene tanke in jih bolezen hitreje okuži in napreduje po njih. Uporabljamo gnojila, ki imajo podobno vsebnost dušika in kalija, ker je kalij pomemben za čvrstost rastline in močan koreninski sistem. Sami grmi malin so večinoma na domačih vrtovih preveč gosti, kar pomeni večje zadrževanje vlage, to pa hitro vodi v okužbo. Poganjke pričvrstimo na oporne žice na razdaljo 10 cm. Na tekoči meter naj jih ne bo več kot 15. Če je poganjkov več, jih preprosto izrežemo, razredčimo in tako zagotovimo zračnost grma. Tak grm se hitro posuši, kar pomeni slabše razmere za razvoj bolezni. Pojav bolezni zmanjšamo tudi s škropljenjem z bakrovim sredstvom jeseni in spomladi. Škropimo dvakrat jeseni in dvakrat spomladi z ustrezno koncentracijo. Če bolezen preveč napreduje in uniči nasad, potem na to mesto ne sadimo malin in njihovih sorodnic.

Konec marca sem v svoj atrij zasadila že cvetoče sibirske borovnice oz. majske jagode. Po nekaj dneh so odvrgle vse cvetove. Zdaj pa se mi zdi, da nekateri listi od zunaj navznoter gnijejo in odmirajo. Kaj je razlog? Preveč vode, premalo sonca, napačna prst ali kaj drugega? Kako naj jim zagotovim pravilno oskrbo? V vrtnem centru so mi povedali, da so sibirske borovnice nezahtevne in da so v sorodu z jagodami, ne borovnicami, zato ne potrebujejo kisle zemlje. Ali je to res?Tina po elektronski pošti

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Če je le mogoče, se poskusimo izogniti presajanju rastlin, ki so v fazi cvetenja. Presajanje je za vsako rastlino šok in potrebuje nekaj časa, da se navadi na zemljo in rastišče. Ob stresu pogosto odvrže cvetove in to se je verjetno zgodilo tudi pri vas. Obilica dežja v letošnji pomladi je pri številnih rastlinah povzročila razvoj koreninske gnilobe, ki se navzven kaže z gnitjem in odmiranjem starejših zunanjih listov.

Sibirske borovnice v resnici niso zahtevne rastline. Pri sajenju potrebujejo mineralno sadjarsko gnojilo, ki vsebuje več kalija in fosforja, ter seveda organsko snov v obliki kakovostnega organskega gnojila. V polno rodnost vstopijo šele tretje leto, takrat lahko pričakujemo pravi pridelek, prej se samo sem in tja pojavi kakšna borovnica. Same se ne morejo oploditi, zato je treba saditi več različnih sort. Težave z vašimi rastlinami so torej najverjetneje posledica stresa ob presajanju in preveč padavin.

Dobro bi bilo redno odstranjevati odmrle liste in rastline zaliti s sredstvom proti koreninski gnilobi, ki ga lahko kupite v kmetijski apoteki. Da si bodo opomogle, jim lahko pomagate tudi s škropljenjem s tekočim organskim gnojilom, ki vsebuje vitamine in aminokisline.

Nedavno neurje mi je na vrtu povzročilo pravo razdejanje. Vse rastline so raztrgane, potolčene, nekatere uničene. Tiste, ki so preživele, bi rada oživila in jih spravila pokonci. Vem, da plodov na sadnem drevju ne bo kaj dosti, ampak hočem, da rastlina preživi. Kako jim lahko pomagam?Zdenka iz Kočevja

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Tokrat je bila toča resnično huda in je uničila veliko rastlin. V nekaterih predelih Slovenije je bila velika za pest. Poškodbe povzroči že manjša, pa tudi zaradi sodre je lahko veliko nevšečnosti. Toča raztrga rastlinsko tkivo, ga nevarno rani in naredi vstopno točko za bolezni. Bolezen mora prodreti skozi celično steno, ki je zelo debela, in to ni tako preprosto. Če pa je na rastlini velika rana, je to velika vstopna točka za okužbo. Pomembno je čim hitreje zaceliti to rano. Najboljše je foliarno gnojenje – škropljenje po listih s tekočim organskim gnojilom, ki naj vsebuje še biostimulante, kot so morske alge, aminokisline, vitamine, huminske kisline … Škropimo v večernem času, da ne povzročimo ožigov. Ponovimo vsaj trikrat v razmiku petih do sedmih dni. Hranila spodbudijo novo rast, biostimulanti pa okrepijo odziv imunskega sistema. Ker je velika nevarnost bolezni – na sadju se hitro pojavi sadna gniloba –, je to primeren čas za ukrepanje s fitofarmacevtskimi sredstvi (FFS). Da dobimo pravi pripravek, se odpravimo v kmetijsko lekarno, a za nakup potrebujemo izkaznico za FFS. Pazimo tudi na karenco. Če želimo rešiti težavo na naravni način, pa takoj, ko je mogoče, vse rastline poškropimo z naravnim sredstvom iz njivske preslice. Ta vsebuje žveplene spojine, ki uničijo škodljive klice bolezni na površini. Škropljenje ponovimo čez tri dni. Ker je podnebje zadnja leta takšno, da lahko kar z veliko gotovostjo pričakujemo kakšno poletno nevihto s točo, pa bo najbolj učinkovita mreža proti toči, vsaj nad delom vrta, kjer so za nas najpomembnejše rastline. Pa še prijetna senca bo pod njo.