Za katera vrtna opravila je septembra še prezgodaj

Za jesensko prekopavanje tal z gnojenjem

Najprimernejši čas za prekopavanje tal z lopato ali vilami, ko dvignemo in obrnemo tolikšno plast zemlje, kolikor globoko sežemo z orodjem, v jarke, ki pri tem nastajajo, pa vkopljemo hlevski gnoj, je oktober. Priporočljivo je, da temperature zraka ne padejo pod 15 stopinj, saj so mikroorganizmi v tleh še aktivni. Na septembra prekopanih gredah se bo plevel, ki se ga marsikateri vrtičkar skuša znebiti s praho, kot so nekdaj rekli jesenskemu prekopavanju, ponovno razrasel.

Za gnojenje sadnega drevja s hlevskim gnojem

Septembra še ni čas za gnojenje sadnega drevja s hlevskim gnojem, to storimo šele po koncu vegetacije, ko začne odpadati listje. Lahko pa že zdaj uporabimo gnojila z večjo vsebnostjo kalija (K) in fosforja (P), ki pripomorejo k boljšemu dozorevanju lesa, zaradi česar poganjki bolje prezimijo. Dušičnih gnojil, ki spodbujajo rast, že od srede julija ne uporabljamo več. Pri hlevskem gnoju je vedno pomembno, da ga vkopljemo v zemljo. Ne puščamo ga na površini, kjer onesnažuje ozračje s toplogrednimi plini.

Za sajenje dreves z golimi koreninami

Večina sadik sadnih dreves, pa tudi mnogih okrasnih, se prodaja z golimi koreninami. To so sadike, ki jih drevesničarji vzgojijo na gredah, jeseni pa izkopljejo, vendar jih do prodaje hranijo v zasipnicah, kjer imajo pokrite korenine. Sadik z golimi koreninami, ki so kakovostne, a kljub temu cenejše, namreč pred začetkom novembra drevesničarji ne prodajajo, saj se sadijo samo v dobi mirovanja, ki se začne z izgubo listja jeseni in zaključi pred pomladnim brstenjem. Čas za sajenje je primeren, vse dokler zemlja ne zmrzuje. Ko kupimo sadiko z golimi koreninami, jo posadimo čimprej, po možnosti v vnaprej pripravljeno sadilno jamo še isti dan. 

V vsakem letnem času pa lahko kupimo drevesa, posajena v posode. Takšna drevesa so dražja od dreves z golimi koreninami ali s koreninsko grudo. Sadike vzgajajo v posodah in imajo dobro razvite in nepoškodovane korenine. Zaradi tega se lažje primejo, sadimo pa jih lahko čez vse leto, razen ko je zemlja zamrznjena. Vendar moramo pred nakupom vedno preveriti, ali je bilo drevo res vzgojeno v posodi in ne vanjo presajeno pred prodajo, pri čemer so mu precej okrnili koreninski sistem, da bi šlo v lonec. Takšna drevesa so vse prej kot v dobri kondiciji.

Za sajenje česna

Česen spada med zadnje vrtnine, ki jih jeseni sadimo na vrt. Ker je rastlina kratkega dne, ga moramo saditi pozno jeseni ali zgodaj spomladi. Jesenske sorte česna sadimo na vrt od sredine oktobra pa vse do takrat, ko zemlja ne pomrzne. Če ga sadimo bolj zgodaj, ko je zemlja še pretopla (takšen je npr. letošnji izredno topli september), prezgodaj vzkali. Nič ni narobe, celo bolje je, če zelene konice pokukajo iz zemlje šele spomladi. Če namreč rastline že pred zimo poženejo visoke liste, lahko ti pomrznejo ali jih polomi sneg, spomladi pa so zato občutljivejše na bolezni.

Za sajenje tulipanov

Čeprav vrtnih centrih že lahko izbiramo med čebulicami pomladnega cvetja, je s sajenjem dobro še počakati. V septembru, kakršen je letošnji, visoke temperature zemlje namreč niso najboljša popotnica za čebulnice. Janko Zver iz Arboretuma Volčji Potok nas je v eni od minulih sezon namreč opozoril, da je tulipane najbolje saditi, ko se začne zemlja ohlajati, ko se jutra shladijo, dnevi so še topli, z dreves pa začne odpadati listje. Ne moremo govoriti o vedno enakem koledarskem datumu, treba je opazovati naravo in procese v njej. V povprečnih letih začne listje odpadati okrog 10. oktobra.

Za rezanje nadzemnih delov trajnic

Mnogi slovenski vrtovi so že septembra »zgledno« počiščeni, porezanih je tudi veliko trajnic, ki so v poletni vročini morda malce porjavele, z izjemo hermelik in aster. Toda mnoge cvetoče trajnice ali prezimno trdne trave imajo še pozimi lepo silhueto, čeprav so porjavele. Po eni strani je lepo opazovati zaton sezone, po drugi strani pa suhi nadzemni pri nekaterih vrstah dobro opravijo vlogo zastirke, ki koreninski del zaščiti pred zimskim mrazom. Nič ni narobe, če suhe dele trajnic porežemo šele, ko jih polomi sneg ali zgodaj spomladi pred odganjanjem.