Setveni koledar

Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Setveni koledar

Setveni koledar - avgust 2017

Vsaj začetek avgusta nas bo po napovedih meteorologov pošteno grel, zato moramo na vrtu poskrbeti za zadostno namakanje in zaščito tal tako, da bo čim manj vode iz njih izhlapelo. Za zastirko ni nikoli prepozno - nič ne de, če ste šele zdaj ugotovili, kako zelo se obnese zaščita tal z rastlinskimi ostanki. V vročem poletju je namreč pomembno, da tla na zelenjavnih gredicah, s katerih smo pobrali pridelek, nikoli niso prazna. Sicer pa bomo imeli ta mesec na njih veliko opraviti, enako v sadnem in okrasnem vrtu: med drugim je spet čas za cepljenje dreves in vrtnic, zeleno rez, potikanje poganjkov okrasnih rastlin in delitev trajnic, ki so za letos že odcvetele.
18. 9. 2017 | 13:13
21. 10. 2024 | 10:39
7:10

Zelenjavni vrt

Ob besedi avgust mnogi vrtičkarji najprej pomislijo na motovilec. Resda je ta mesec čas za setev mnogih listnatih vrtnin, ki nas bodo z vitamini oskrbovale v mrzlih dneh, celo spomladi, vendar je pri času setve pomembno, da se izognemo avgustovskih vročinskih vrhuncev. Pri temperaturah zraka okrog 30 stopinj in čez seme zelo slabo kali, zato počakajmo na hladnejše dni ali pa setve obvezno zasenčimo. Pomagata lahko senca visokih rastlin in senčenje s talnimi koprenami ali tekstilnimi zastirkami nad tlemi.

Za motovilec bo čas ves mesec, z izbranim časom pa seveda vplivamo tudi na zgodnost pridelka. Predvsem tisti, ki bodo sejali domače motovilčevo seme, naj bodo pozorni, da ne bo sveže, lansko, temveč staro vsaj dve leti. Motovilec je namreč ena redkih, če ne celo edina vrtnina, pri kateri je sveže seme slabo kaljivo. Če motovilec sejemo v vrstice, ga bomo lahko okopavali, sicer pa se bo veliko lepše razvijal, če ga bomo sejali bolj na redko.

V začetku meseca še lahko sejemo kitajsko zelje,  ves avgust, če ni prevroče, pa zimsko solato (zimsko rjavko, posavko, vegorko, nansen, bistro), radič tržaški solatnik za rezanje, blitvo in špinačo. Ponovno lahko posejemo tudi hitreje rastoče sorte korenčka, nizek grah, redkvico in rukolo. Nasploh so grah, špinača, redkvica in rukola ljubitelji nižjih temperatur, divja rukola celo prezimi, enako blitva,  zimske solate in tržaški solatnik.

Do konca avgusta lahko sadimo sadike brokolija, cvetače in nadzemne kolerabice, pri kateri ni prepozno, da jo za sadike še posejemo v začetku avgusta. Do srede meseca je še čas za sajenje poznojesenskih in prezimnih radičev in endivije. Grede s porom moramo proti koncu meseca zaščititi z dobro zatisnjeno tekstilno prekrivko nad loki, saj lahko ponovno pričakujemo nalet škodljivk porove zavrtalke in čebulne muhe.

Avgusta lahko pri visokem paradižniku že odstranimo vrh, saj s tem plodovi normalno dozorijo, ker se energija ne izgublja za rast v višino. In še nekaj je pomembno v poznem poletju oz. zgodnji jeseni: da odstranjujemo jajčeca polžev, ki jih ta odlagajo najraje pod deske, špranje in na podobna  mesta.

Sadovnjak

Poleg obiranja že dozorelega sadja, ki ga ni pobrala letošnja spomladanska pozeba, imamo v sadovnjaku obilo dela. Avgust je znan kot čas, ko je les v soku, kar pomeni, da se rastlinski sokovi ponovno živahneje pretakajo po drevesu in zdaj je zdaj primeren čas za cepljenje sadnih dreves, predvsem za tehniki ploščičasto kulacijo (v prvi polovici avgusta) in T-okulacijo.

Avgusta opravljamo tudi zeleno rez, s katero odstranjujemo prebujno, navpik ali v sredo krošnje rastoče enoletne poganjke, v tem času večletnega lesa ne režemo. Tudi za pomlajevanje dreves ali korenitejšo rez češnje po obiranju smo za letos čas že zamudili, še vedno pa je priporočljivo odstranjevanje morebitnih poganjkov na deblu sadnega drevesa ali talnih poganjkov. Te preprosto odčesnemo. Dober sadjar ves čas, tudi proti koncu poletja, vzdržuje okopan kolobar pod drevesi, še posebno mladimi, ki jih je priporočljivo zastreti z zeleno zastirko (razen če v sadovnjaku ne gostimo voluharja!).

S sadeži obložene veje sadnih dreves podpremo z dovolj močno leseno podporo, da se ne bi zalomile, ker nas pozno poletje še vedno rado preseneti s točo, pa po njej ukrepamo tako, da porežemo vse prizadete dele rastlin in jih poškropimo s vitaminskim kompleksom in stimulatorjem rasti, da si rastline čim prej opomorejo.

Do srede avgusta sadimo zelene sadike jagod, to je tiste v lončkih iz vrtnih trgovin ali vzgojene doma iz živic. To je priporočljivo narediti do srede meseca, da bi se pred zimo ukoreninile. Če tega še nismo storili, v grmu malin in robih razredčimo poganjke, pri dvakrat rodnih malinah pa porežemo tiste, ki so že odrodili. Če so rozge obolele, ne čakamo, da listi porumenijo, temveč jih izrežemo takoj, tudi če še nosijo plodove, in les zakurimo. Najpogosteje jih napade malinova sušica, katere očiten znak so temne lise na rozgah in bledeči listi.

Okrasni vrt

Čas, ki je primeren za je primeren za cepljenje sadnega drevja, je dober tudi za cepljenje vrtnic. Primerna sta enaka načina kot za sadno drevje. Konec meseca potikamo sveže potaknjence trajnic, prikrajšujemo poganjke sivke, sicer pa že lahko delimo tiste trajnice, ki so odcvetele, in rabarbaro. Poletna delitev je najboljša možnost za razsajanje bradatih perunik. Avgusta presajamo na gredice dvoletne cvetice, ki smo jih vzgojili s setvijo, še vedno pa jih lahko tudi zasejemo. Naberemo tudi dozorelo seme cvetic.

Konec avgusta začnemo saditi tiste okrasne čebulnice, ki cveto spomladi, če nameravamo čebulice dokupiti, pa se čim prej podajmo v vrtne trgovine, dokler izbira še ni zdesetkana. Marsikdo s saditvijo čaka pozno v jesen, da bi na gredicah odcvetele enoletne rastline. Če čebulice sadimo v plastične košare, jih lahko vanje posadimo tudi prej in jih, naložene drugo na drugo, postavimo nekam na senčno mesto vrta in po potrebi zalijemo. Tako se bodo korenine do sajenja že vrasle v prst.

Više cvetočim astram in dalijam v tem času naredimo oporo, avgusta še zadnjič obrežemo živo mejo iz drobnolistnih listavcev in porežemo tisto iz iglavcev. Proti koncu meseca je čas primeren za sajenje iglavcev, bodisi samostojno rastočih ali v živi meji.

Ko vročina pade, trato spet kosimo na običajno višino, seveda pa je ne gnojimo več z dušikovimi gnojili.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine