V poznem poletju so plodovke mogočne vrtnine in med njimi seveda kraljuje paradižnik. Temu smo redno odstranjevali spodnje liste, visoko sta zrasla tudi paprika in jajčevec. Pod plodovkami ali ob njih je veliko prostora. Zato razmišljamo, kaj tja posejati in posaditi, ne da bi vplivalo na septembrski pridelek plodovk. Med jesenskimi solatnicami so na vrsti radiči, endivije, rukola. V mislih imejmo, da bomo sadili (sejali) tudi solatnice za zimo, vendar ne na isto mesto. Zato poleg solatnic posejemo tudi redkvice, špinačo in azijsko listno zelenjavo. Kombiniramo čim bolj raznolike vrtnine in zapolnimo površino okoli plodovk. Tako je zemlja lepo zasenčena in se manj izsušuje ob koncu poletja in v začetku jeseni. Ne pozabimo pa, da je to tudi pravi čas za sajenje kapusnic, pora in drugih vrtnin. Te potrebujejo več prostora.

PREBERITE ŠE: SETVENI KOLEDAR – SEPTEMBER 2024

Zemlja se je posedla

Odvisno od starosti in kakovosti polnitve visoke grede se zemlja v njej lahko posede. Lahko se je posedel spodnji del materiala (les in lesni sekanci) ali zgornja plast zemlje. Zato dodajmo nekaj vreč kakovostne zemlje. Dobro je obstoječo zrahljati, dodati svežo in ju temeljito zmešati skupaj. Sočasno dodamo kompost iz vreč ali gnojilo, ki ga vmešamo v zgornjo plast zemlje.

Jeseni pa mnogi postavijo nove visoke grede. Tu je pravilna polnitev zelo pomembna. Na dnu mora biti zaščitna mreža. Če je ne namestimo, se nam lahko v toplem zavetju visoke grede zaredijo voluharji ali kateri drugi prebivalci. Če je visoka greda višine okoli 80 cm, jo do polovice napolnimo z lesenim materialom. Srednja plast je kompost. Da se nam ne posede med sekance, naredimo vmesno plast iz slame, kartona, ovčje volne. Nato sledi kakovosten kompost, hranilna osnova, v kateri so tudi mikroorganizmi. Zgornja plast je najpomembnejša. Tu je na vrsti kakovostna zemlja, ki naj sega okoli 30 cm globoko. To je dovolj za zadrževanje vlage in hranil tudi za največje vrtnine, kot so kapusnice ali por.

Nova jesenska zasaditev

Visoko gredo je najlažje zasaditi, ko je povsem prazna. Včasih nam jo zagodejo bolezni in škodljivci, zato moramo odstraniti polet­ne plodovke. Drugi pa jih postavijo na novo in jih morajo zasaditi. Jesensko in tudi delno zimsko zasaditev pripravimo avgusta in septembra, ko so temperature še precej visoke. Ker v visokih gredah potrebujemo manj vrtnin, je najbolje uporabiti sadike. Začnemo z velikimi vrtninami. Med njimi so kapusnice – zelje, cvetača, različni ohrovti, brokoli; azijska zelenjava, kot je kitajsko zelje (bok čoj in pak čoj), čebulnice, por in česen (pozneje jeseni, a mu že zdaj namenimo prostor). V visoki gredi ne moremo upoštevati pravih smernic glede sadilnih razdalj, saj je površina manjša. Tako bo zasaditev bolj gosta. Veliko naredimo s sprotnim porabljanjem zunanjih listov vrtnin. Zdaj je čas tudi za redkvico, ki hitro kali. Preprosto jo posejemo v vrste med vrtninami. Zaradi kolobarja in boljših sosedskih odnosov sejemo azijsko listno zelenjavo, špinačo in rukolo. Kombiniramo ju z radiči in endivijo. Ne pozabimo na sadike (ali v avgustu seme) blitve, ki nas pričaka spomladi. Nadzemna kolerabica zavzame le malo prostora, zato jo razporedimo med solatnice.

!!galerija!!

Gnojenje

Kako se bodo vrtnine razvijale, rasle in kdaj je zadnji čas za sajenje, je v zadnjih letih zelo težko oceniti. Lahko bomo imeli toplo in dolgo jesen ter milo zimo ali pa nizke temperature z obilico padavin. Zato je pomembno, da redno zalivamo in škropimo z morskimi algami. Tako okrepimo imunski sistem vrtnin, da potem veliko bolje prezimijo in so odporne proti vremenskim nevšečnostim jeseni in pozimi (nizke temperature, zmrzal, veliko padavin, spremenljivo vreme). Za gnojenje skozi korenine ali liste uporabljamo kalijeva gnojila, ki povečujejo odpornost rastlin proti nizkim temperaturam. V jesenskem času ne uporabljamo gnojil z visoko vsebnostjo dušika, ker bo rast preveč bujna. Vrtnine bodo imele šibkejše in daljše liste, ki slabše prenesejo zmrzal. To pa vodi v izgubo pridelka.